"To so populistične ocene, s katerimi skuša predsedniški kandidat pred jesenskimi volitvami samo pridobiti glasove volilcev. Medtem ko bi moral predsednik uživati ugled med državljani, se kandidati za to funkcijo podajajo na volitve z raztrganimi hlačami," se je na Zverove ocene včeraj za Dnevnik odzval predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser. Po njegovem mnenju je varčevanje na račun predsednika z omejenimi pristojnostmi, ki nima niti rezidence niti primernih protokolarnih prostorov, nespametno, nerealno in nepotrebno. "Raje razmišljajmo o večjih pristojnostih, ki bi jih morali podeliti predsedniku države, saj ga državljani izvolijo na neposrednih volitvah. Če našega predsednika primerjamo z ostalimi, bi se nam moral smiliti," je jasen geopolitični analitik. Nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl ob tem opozarja, da bi morali najprej vedeti, kaj država in državljani sploh pričakujejo od predsednika države. "Njegova funkcija je med drugim tudi ta, da predstavlja Slovenijo na mednarodnem prizorišču, kar ima lahko tudi praktične oziroma materialne učinke. Ker te funkcije ne smemo podcenjevati, se tudi iz tega naslova ne da ne vem koliko privarčevati," je prepričan Vajgl, ki je nekdanjemu predsedniku Janezu Drnovšku svetoval na področju mednarodnih odnosov ravno v času, ko se je urad predsednika republike znašel v finančni stiski. Spomnimo, da je urad zato konec leta 2006 zaprosil vlado Janeza Janše za dodatna sredstva, ki bi mu zagotovila normalno delovanje, vendar se je Drnovšek "zaradi nekonstruktivnega in večkrat celo žaljivega odnosa vlade do institucije predsednika države" na koncu odločil za umik zahtevka, predvidene mednarodne obveznosti pa je prestavil na poznejši termin: odpovedati je moral udeležbo na generalni skupščini Združenih narodov, državniški obisk v Španiji, potovanja v Armenijo, Makedonijo, Češko in vse obiske tujih državnikov v Sloveniji. "Šlo je za poskuse, da bi se predsednika ponižalo, vendar se Drnovšek teh iger ni šel in se je raje umaknil," se takratnih dogodkov spominja Vajgl, ki države, v kateri predsednik ne bi imel svoje rezidence, ne pozna. "Po svetu take rezidence odražajo kulturo, arhitekturo in tradicijo države," dodaja evropski poslanec, ki stavi predvsem na vilo Podrožnik.

Da ni več mogoče bistveno bolj racionalizirati poslovanja urada brez znatnega posega v izvajanje funkcije predsednika in brez večjega odpuščanja zaposlenih, opozarjajo tudi v uradu predsednika republike, kjer 65 odstotkov proračuna namenijo za plače zaposlenih, 18 odstotkov za materialne stroške, 15 odstotkov za delovanje predsednika republike, preostali del pa za investicije. "Znižanje sredstev in varčevanje se tako odraža na vzdrževanju objekta, zagotavljanju sodobne informacijske in komunikacijske podpore, številu mednarodnih aktivnosti doma in v tujini, dinamiki podeljevanja odlikovanj, številu protokolarnih dogodkov ..." trenutne razmere v predsedniški palači opisujejo na uradu. Dodajmo, da je računsko sodišče po opravljeni reviziji poslovanja urada predsednika republike v letih 2008 in 2009 lani izdalo mnenje s pridržkom.

Med nepravilnostmi je sodišče med drugim navedlo povrnitev stroškov osmim uslužbencem, ki niso bili potrebni za izvajanje nalog urada, in povrnitev malo več kot 5000 evrov za nakup protokolarnih oblačil šestim zaposlenim.