Danes je na delovnem obisku v Sloveniji vodja poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda, ki ga sicer gosti stranka Socialnih demokratov.

Kot je sporočila svetovalka nekdanjega premierja in predsednika stranke SD, Boruta Pahorja, je Hannes Swoboda pravkar podpru Pahorja v predsedniški bitki.

Sicer pa se je Swoboda v Piranu srečal s sedanjim predsednikom SD dr. Igorjem Lukšičem, županom občine Piran dr. Petrom Bossmanom in poslancem Pahorjem, ki je v svojme govoru med drugim dejal, da ''smo v prelomnem casu in pred nami je izredna seja in zelo pomembno glasovanje. Najbolj odgovorne pozivam, da se usedejo skupaj in se se enkrat pogovorijo o zlatem pravilu.''

Pahor poziva k iskanju dogovora glede fiskalnega pravila

Nesprejetje fiskalnega pravila bi za Slovenijo pomenilo nepredvidljivo politično, gospodarsko in socialno škodo, je poudaril Pahor. Meni, da bi lahko premier Janez Janša pred glasovanjem v DZ sklical sestanek predsednikov strank.

Pahor je tako pozval najbolj odgovorne ljudi v državi, "da zberejo vso moč in gredo čez vse mogoče predsodke, ki jih je nabrala naplavina zadnjih let in zlasti zadnjih tednov, ideoloških in drugih, da sedejo skupaj in da rešijo odgovor na vprašanje, kaj narediti s fiskalnim pravilom".

Kot je opozoril, postaja namreč bolj ali manj očitno, da vlada oziroma njen predsednik Janša na sprejetje fiskalnega pravila vežeta tudi usodo vlade. Pahor je poudaril, da ni zagovornik ali podpornik vlade, še manj pa je "zagovornik vladne krize, ki bi lahko prišla kot rezultat nesprejema fiskalnega pravila".

Tu se po Pahorjevem mnenju odpirata dve možnosti. Po prvi lahko obe strani vztrajata vsaka pri svojem, pri čemer ni potrebne dvotretjinske večine za sprejem fiskalnega pravila, in "da potem vlada morda celo sproži politično krizo, ker bo razumela, da fiskalno pravilo ni sprejeto".

"Mislim, da bi to bila velikanska, nepopisna, nepredvidljiva škoda. Politična, gospodarska in socialna škoda se obeta Sloveniji," je posvaril Pahor in dodal, da je tudi regulacija te škode po njegovem "popolnoma nepredvidljiva in neka slaba novica za Slovenijo".

Zato se mu zdi bolj mogoča druga možnost, pri čemer mora imeti "škarje in platno" v rokah premier Janša, in sicer "da morda pred glasovanjem, ki utegne biti odločilno, vendarle skliče najbolj odgovorne ljudi, predsednike strank, morda še koga, na posvet, kako urediti to vprašanje, morda preložiti glasovanje ali pa morda še kakšen drugačen dogovor skleniti v zvezi s tem, glede na stališča strank, ki jih zdaj poznamo, da ne bi prišlo do politične krize".

Kot je namreč dodal Pahor, če bo Slovenija zdaj poleg vsega dobila še politično krizo, "bo vse skupaj samo še veliko težje".

Janša: Morebitna zavrnitev fiskalnega pravila odpira vprašanje političnih posledic

Pred odločanje DZ o fiskalnem pravilu odmeva tudi vprašanje političnih posledic morebitne zavrnitve predloga. Na to je že opozoril premier Janez Janša, ki je ocenil, da je glasovanje o fiskalnem pravilu največji test doslej. Koalicijski partnerji pa opozarjajo zlasti na hude finančne posledice, ki bi jih zavrnitev predloga imela za državo.

(Foto: Jaka Gasar)

Janševe izjave je bilo po mnenju nekaterih mogoče razumeti kot napoved, da bi zavrnitev zapisa fiskalnega pravila v ustavo utegnila pomeniti prvi korak do predčasnih volitev. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant te napovedi ne razume "čisto dobro" in se s tem težko strinja, je dejal po današnjem kolegiju koalicijskih partneric pri premieru Janši.

Po Virantovem mnenju je fiskalno pravilo zelo pomembno, ne pa usodno. "Prav, odgovorno in pomembno bi bilo, da bi v ustavo zapisali fiskalno pravilo, saj bi s tem dali jasen signal mednarodni javnosti, da smo resna in kredibilna država. Tudi naši ratingi bi se popravili," je v izjavi novinarjem ocenil Virant, ki še vedno računa na "odgovorno ravnanje opozicijskih poslancev, čeprav je možnosti relativno malo".

Koalicijski partnerji pri Janši iščejo rešitve glede rezov v pokojnine

Ker so glede podpore predlogu "razcepljeni" na koalicijo in opozicijo, pa po Virantovih besedah morebitna zavrnitev fiskalnega pravila ne bo imela notranjepolitičnih posledic. Opozarja pa, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila škodljive, negativne posledice za Slovenijo kot državo, za slovenske javne finance, gospodarstvo in za obresti, ki jih Slovenija plačuje za izposojen denar.

Tistim, ki so odločeni zavrniti fiskalno pravilo, tako Virant "polaga na srce", naj še enkrat razmislijo, "odmislijo dnevno politične zadeve in pomislijo na vse posledice, ki jih ima to za državo". Po njegovem mnenju je koalicija naredila, kar je lahko, med drugim veliko "prepričevala", sedaj pa da je "nastopila urica resnice".

Po besedah prvaka DeSUS Karla Erjavca Janševe izjave glede političnih posledic morebitnega padca fiskalnega pravila kažejo na to, kako resna zadeva je fiskalno pravilo. Če pa si bo predsednik vlade "zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne", je dodal Erjavec. Janša pa bo po njegovem mnenju pač povedal, če bo ocenil, da s padcem fiskalnega pravila vlada ne bo mogla več delovati.

Če bo predsednik vlade morebiti vezal zaupnico na sprejem fiskalnega pravila, pa je po Erjavčevem mnenju verjetno ne bo prejel.

Je pa prvak DeSUS spomnil, da fiskalno pravilo omejuje vlado, da ne more več trošiti kot ustvariti. Zato ne razume opozicije, ki svojih glasov za umestitev fiskalnega pravila v ustavo ne namerava dati. Strinja se, da je sprejem tega pravila pomemben zlasti z vidika sporočila finančnim trgom. Če ne bo sprejeto, "in kaže, da ne bo", bo po Erjavčevih besedah ta vlada svoje delo nadaljevala tako, da se ne bo zadolževala več, kot država porabi.

Izjave Janše, da mu je žal, da sedanja opozicija ni sestavila vlade, Erjavec ne komentira. Je pa po njegovem mnenju škoda, ker se ni oblikovala velika koalicija, saj da bi v težkih časih potrebovali močno politično vlado.

Na to, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila zelo široke politične posledice, je konec minulega tedna opozoril tudi poslanec SD in nekdanji premier Borut Pahor. Danes je vnovič pozval k iskanju dogovora glede fiskalnega pravila, ki mu je v nasprotju s stališčem svoje stranke naklonjen.

DZ bo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo odločal na izredni seji, ki se bo začela v torek. Sprememba 148. člena ustave, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, zaenkrat nima zadostne podpore. Za njeno izglasovanje je potrebna dvotretjinska večina, torej vsaj 60 glasov, proti pa so PS in vse več poslancev SD. Za vnos fiskalnega pravila v ustavo naj bi po nekaterih informacijah glasovalo največ 54 poslancev.