Dijaki na socialnem dnu
Poleg tega, da se pridružujemo načelni obrambi tega področja, je za nas ključno, da se ohranijo normativi, ki ta trenutek veljajo v predšolski vzgoji, pravi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž. Stroka jih je vzpostavljala desetletja in si prizadevala za sedanjo kakovost predšolske vzgoje. "Ne nazadnje so se zaposleni odrekli precejšnjim vsotam denarja, da bi v zameno obdržali sedanje normative." Včeraj so namreč zaposleni v vrtcih prvič dobili manjše plače. "Nihče pa natančno ne ve, kam gre denar, ki so ga na nas privarčevali, koga pravzaprav rešujemo," je ogorčena Bratuževa. "Razumemo, da se v kriznih razmerah predšolska vzgoja ne more razvijati skladno s predlogom iz bele knjige. Pričakujemo pa, da se bo raven dosežene kakovosti vsaj ohranila," dodaja.
Dijake najbolj skrbi združevanje šol, je prepričan predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Mitja Lešnik. Bojijo se, da bo zaradi tega močno upadla kakovost srednješolskega izobraževanja, kar bi bil zanje dodaten udarec, kajti v zadnjem letu se je položaj dijakov pri nas močno poslabšal. Letos so zaradi nove socialne zakonodaje mladoletni dijaki ostali brez državnih štipendij, varčevalni ukrepi spreminjajo dober sistem subvencioniranja malic, prevozov. "Vsak dan dobivamo pošto in telefonske klice dijakov in njihovih staršev, ki se bojijo začetka šolskega leta, ker ne vedo, ali bodo sploh še lahko hodili v šolo," je zaskrbljen Lešnik. Zato so v DOS včeraj objavili tudi razpis - socialno najbolj ogroženim študentom je na voljo 3000 evrov pomoči.
Študentje se protestu niso pridružili
Podpisniki v izjavi opozarjajo, da varčevanje pri vzgoji in izobraževanju države ne rešuje, ampak njeno krizo še poglablja. Zavračajo vladno namero po dodatni obremenitvi strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, nasprotujejo povečanju števila otrok v vrtcih in šolah. Tudi način, na katerega se je ministrstvo za izobraževanje lotilo združevanja srednjih šol, se jim ne zdi sprejemljiv. "Ministrstvo je prikrivalo informacije o nameravanih združitvah, ni pripravilo analize o posledicah združevanja, roki za organizacijske spremembe pa so odločno prekratki." Zato zahtevajo, da ministrstvo napovedane združitve umakne, dokler ne pripravi ustreznih strokovnih analiz posledic združevanja.
Med štirinajstimi organizacijami, ki so podpisale protestno izjavo, pa ni Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). "Gre bolj za predšolsko vzgojo, za osnovne in srednje šole, ne pa toliko za področja, s katerimi se ukvarjamo mi," so pojasnili v ŠOS. Jih je pa zmotil razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih, saj po njihovem vladna stran ignorira dogovor o višini subvencije za bivanje pri zasebnikih, ki namesto dogovorjenih 40 znaša 32 evrov na mesec.
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da ne uničujejo javnega šolstva, ravno obratno: "Ukrepi niso na škodo kakovosti, pač pa težijo k racionalizaciji poslovanja šol in vrtcev." Ne želijo povečati števila otrok v razredih, temveč ga uravnotežiti in otroke v osnovnih šolah tako izenačiti po možnostih. Tudi s spremembo mreže srednjih šol dijakov ne selijo in izobraževanj za poklice ne ukinjajo, pravijo. Vrtci pa bi lahko, kjer imajo prostorsko stisko, koristili prazne šolske prostore in s tem skrajšali čakalne vrste, dodajajo.
