Povod za to razpravo, tokrat v komisiji za človekove pravice, je peticija Koalicije za ločitev cerkve in države. Peticijo, v kateri omenjena koalicija zahteva, da država preneha z denarjem vseh davkoplačevalcev financirati duhovnike in verske dejavnosti, je podpisalo več kot 30.000 ljudi. Podpisniki se pri tej zahtevi, naslovljeni na državni zbor, med drugim opirajo tudi na Sveto pismo, ki vernikom nalaga, da so dolžni vzdrževati svojo cerkev. Po njihovih podatkih samo katoliška cerkev na leto od države dobi približno 20 milijonov evrov.

Kako razumeti 7. člen

Novi direktor vladnega urada za verske skupnosti Silvester Gabršček je to peticijo ocenil kot izraz nestrpnosti do katoliške cerkve. Podpisniki po njegovem mnenju v peticiji navajajo niz neobjektivnih trditev, ki so posledica osebne užaljenosti. Njihovo tolmačenje Biblije je preveč rokohitrsko, kajti resnica je, da je iz Stare zaveze v Novo zavezo prevzeto načelo ljubezni do bližnjega. Slednje ni ravno točno, so poznavalci povedali kasneje v razpravi, kajti RKC Stare zaveze ni razveljavila. Direktor vladnega urada za verske skupnosti je zavračal tudi trditev podpisnikov, da cerkve podpirajo vojne. Nasprotno pravi novi direktor urada, za katerega je nova vlada trdila, da ga bo ukinila, učijo sožitje in celo ljubezen do sovražnikov. V obširnem uradnem mnenju, ki ga je pripravil sekretar urada Robert Cajhen, pa se urad opira na sodbe ustavnega sodišča, iz katerih sklepajo, da so cerkve družbeno koristne organizacije in da je zato njihovo državno sofinanciranje skladno s 7. členom ustave.

Avtorji peticije uvodoma ugotavljajo, da je slovenščina razvit jezik, zato se ne strinjajo s trditvami, da 7. člena ne gre razumeti trdo in dobesedno, ampak bolj mehko. Prav za tako mehkejšo razlago, da je cerkev sicer ločena od države, vendar to ne pomeni, da je država ne sme financirati, se je včeraj zavzela poslanka SDS Eva Irgl. Ta člen je treba po njenem prepričanju razumeti kot sodelovanje dveh enakopravnih partnerjev. Država financira veliko nevladnih organizacij, zakaj torej ne bi tudi cerkva, katerih duhovniki opravljajo plemenito delo in pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. S tega vidika so duhovniki povsem upravičeni do minimalnega socialnega varstva, ki jim ga je nudila celo prejšnja komunistična država.

Financiranje brez jasnih meril

Sklicujoč se na svoje znanje iz časa, ko je študirala na teološki fakulteti, je poslanka zavrnila tudi laične razlage Svetega pisma, sploh pa, je menila, zdaj, ko je država v krizi in ljudje nimajo za hrano, ni pravi čas za tovrstne razprave, ki zgolj netijo nestrpnost do katoliške cerkve.

Na drugi strani sta poslanki Janja Klasinc (PS) in Majda Potrata (SD) podvomili, da je financiranje cerkva brez jasnih meril, kdaj gre za čiste verske dejavnosti in kdaj za njihovo humanitarno ali kakšno drugo splošno koristno dejavnost, ustavno dopustno. Zato sta tudi podpirali predloge, da bi zakon o verski svobodi spremenili ter odpravili neposredno sofinanciranje duhovnikov in njihovo zaposlovanje v vojski, policiji, v bolnišnicah in v zaporih. Cerkvene humanitarne in druge za družbo koristne dejavnosti pa naj bi država, kot to velja za druge organizacije, financirala na podlagi razpisov.

Kot je znano, je koalicijska večina te predloge že zavrnila. Če bi vsakokratna oblast pri nas dosledno brala in upoštevala 7. člen ustave, bi posebnega verskega zakona sploh ne potrebovali, je med drugim menila poslanka SD Majda Potrata. Poslanka tudi upa, da bodo podpisniki peticije smeli sodelovati v razpravi o noveli zakona o verski svobodi, ki jo na podlagi odločbe ustavnega sodišča o neprimernosti zaposlovanja duhovnikov v bolnišnicah in zaporih pripravljajo v vladnem uradu. V parlament naj bi novela prišla jeseni, včerajšnja razprav pa se je končala s sklepom, da se je komisija s peticijo Koalicije za ločitev države in cerkve seznanila.