V logistične centre bodo tako od 9. do 27. julija postopoma dostavljali testenine, moko, pšenični zdrob, riž in mleko, medtem ko so olje že prejeli. Zatem bodo hrano začeli dostavljati tudi posameznim območnim združenjem, ki bodo poskrbela, da bo pomoč čim prej prišla do najbolj ogroženih posameznikov in družin.

Največ težav v Ajdovščini in na Polzeli

Lani so pri Rdečem križu skupno razdelili več kot 4548 ton hrane in 232 ton higienskih pripomočkov, letos naj bi samo iz intervencijskih zalog razdelili okoli 2200 ton hrane, dodatnih 300 ton pa bodo zagotovila posamezna območna združenja. Prav tako bodo razdelili 50.000 enotnih prehranskih paketov in pralnega praška, območna združenja pa še dodatnih 100 ton higienskih pripomočkov.

Slovenija je nedavno od EU za pomoč v hrani dobila odobren poltretji milijon evrov, skoraj petkrat več kot lani, kljub temu pa se predsednik naše največje humanitarne organizacije Franc Košir boji, da bodo skladišča še pred koncem leta znova prazna. "Opažamo, da po pomoč prihaja tudi vse več zaposlenih, ki pa prejemajo tako nizke plače, da to ne zadošča za pokritje vseh obveznosti," pravi Košir. Največ potreb po paketih s hrano je tam, kjer je prišlo do stečajev večjih družb. Tako je Rdeči križ skupaj z območnim združenjem Ajdovščina zaradi stečaja Primorja zagotovil dodatnih 700 prehranskih paketov, po pomoč pa se je nanje obrnilo več kot 600 prosilcev.

Dodatno pomoč so zagotovili tudi delavcem podjetja Garant s Polzele, ki že dalj časa niso prejeli plač. Manj težav so imeli v Laškem, kjer tamkajšnje območno združenje pokriva tudi občino Radeče. "Na srečo agonija zaposlenih v družbi Radeče papir ni trajala dolgo, podjetje pa jim tudi ni dolgovalo plač. Zato čas, ko so bila odpuščenim nakazana tudi prva denarna nadomestila za brezposelnost s strani zavoda za zaposlovanje, kot tudi iz jamstvenega sklada, ni bil predolg," pojasnjujejo v Laškem, kjer pomoč, ko je ta na voljo, delijo izključno na podlagi obvestil, ki jih pred tem prejmejo posamezni upravičenci do pomoči.

Humanitarni delavci tudi opažajo, da so ljudje v zadnjem času predvsem prestrašeni in vdani v usodo, saj ne vidijo nobene perspektive. Poleg brezposelnih pa po pomoči povprašuje tudi vse več mladih in enostarševskih družin pa tudi starejši, ki so bodisi zboleli ali izgubili partnerja, s tem pa so jim pošle tudi vse zaloge.

Povprašujejo tudi po sadju in zelenjavi

Anita Caruso, sekretarka območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, pravi, da je urbano območje povsem drugačno od ruralnega. Predvsem pa so se nekaj naučili iz slabe izkušnje pred štirimi leti, ko so imeli prav tako kar nekaj časa skladišče povsem prazno in so uvideli, da se samo na državo ne morejo zanašati. Zato so na ta problem pravočasno začeli opozarjati vodstvo Rdečega križa, še posebno ker je še decembra kazalo, da pomoči letos iz EU sploh ne bo. Pa se na srečo to le ni zgodilo. "V Ljubljani vsakih pet do šest tednov redno oskrbujemo s paketi hrane okoli 7000 ljudi, kar pomeni, da če te pomoči ne bi bilo, bi bila situacija lahko zelo kritična," pravi Carusova.

Opaža, da se je povpraševanje po pomoči v primerjavi z lanskim letom povečalo za četrtino, takšna stopnja rasti pa traja že četrto leto zapored. "Ljudje sicer povprašujejo tudi po oblačilih in obutvi, predvsem pa po denarni pomoči, a jih po slednjo preusmerjamo na pristojne centre za socialno delo, ker mi denarja nimamo," še pove Carusova. Zato pa se toliko bolj trudijo, da ljudem priskrbijo artikle, ki niso zajeti v paketih pomoči. "Ljudje, ki živijo v blokovskih naseljih, dejansko nimajo možnosti priti niti do ene solate, zato bi nam prišla prav tudi sadje in zelenjava, sploh pa zelo primanjkuje higienskih pripomočkov," še pove Carusova in apelira na lokalne pridelovalce hrane kot tudi trgovske verige in večja živilskopredelovalna podjetja, naj jim odstopijo hrano, ki je še užitna, a morda ne dovolj dobra za trgovske police.

"S tovrstno prošnjo smo se obrnili na Mercator, kjer pa so nam odgovorili, da sadje in zelenjavo kupcem ponujajo po zelo ugodnih cenah v okviru akcije 5 na dan, brezplačno pa je ne morejo odstopiti," pove Carusova.

Pomanjkanje kadrov

Rdeči križ Slovenije pa čedalje bolj, poleg praznih skladišč in vse manjših donacij, pesti tudi pomanjkanje kadrov. V zadnjih letih se je, kot trdijo naši viri, upokojilo kar nekaj ljudi, ki jih niso nadomestili, nekaj pa si jih je službo poiskalo drugje. Zadnja, ki je dala odpoved, je bila pravnica. Vse to pa občutijo tudi zaposleni na območnih združenjih Rdečega križa po vsej Sloveniji.

Aleš Vrečko, predsednik celjskega območnega združenja, je v imenu vseh območnih združenj celjske regije vodstvo opozoril, da se vse preveč ukvarja s sanacijo Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču, medtem ko težave, s katerimi se vsak dan srečujejo humanitarni delavci na terenu, ostajajo v senci. "Nujno bi bilo imeti strokovnega delavca, ki bi bil pristojen izključno za koordinacijo med Rdečim križem in območnimi združenji in bi skrbel za usklajeno izvajanje skupnih akcij, prenašanje tako imenovanih dobrih praks iz enega območnega združenja v druga in podobno," so sekretarji celjske regije opozorili predsednika Rdečega križa Franca Koširja in generalnega sekretarja Danijela Starmana.