Janša je pojasnil tudi, da bodo ti ukrepi posegli v standard ljudi bistveno bolj kot kateri koli ukrepi doslej. Po njegovi oceni gre za izjemno resno zadevo, zato tiste, ki so dali besedo, poziva, naj jo tudi držijo. Dejal je, da je postopek okrog vpisa fiskalnega pravila v ustavo potekal v treh fazah, zdaj potrebujemo samo še eno glasovanje, naši partnerji v EU pa verjamejo, da je to samo še vprašanje procedure in tehnike.
V zadnjih letih na robu tega, da bi morali prositi za pomoč
Zavrnitev tega pravila bi Sloveniji prinesla dodaten udarec, saj v tem mandatu glasovanja o fiskalnem pravilu ne bi mogli več ponavljati. V tem primeru bi morali razpisati nove volitve in oblikovati nov parlament.
Po Janševem mnenju je bila Slovenija v zadnjih treh letih na robu nekega položaja, ko je dejansko grozila nevarnost, da prosimo za mednarodno denarno pomoč. "S sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in njegovo uveljavitvijo je Slovenija naredila velik korak od tega roba," ocenjuje Janša.
"Vendar ta korak ni zadosten, če mu ne bodo sledili prihodnji koraki," je nadaljeval. Eden izmed teh korakov je izjemno pomemben, namreč vpis fiskalnega pravila v ustavo. Gre za obvezo, ki smo jo sprejeli z ratifikacijo fiskalnega paketa, in hkrati za obljubo, ki jo je Slovenija poslala partnerjem v EU v začetku tega leta, ko je bilo doseženo politično soglasje vseh parlamentarnih strank, je dejal Janša. Poudaril je, da je bilo to politično soglasje doseženo, še preden je prisegla njegova vlada.
Prvi resni podatki o razmerah v NLB
Opozoril je tudi, da je slovenska vlada leta 2009, ko je bila dana v izravnalni mehanizem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja, obljubila partnerjem v EU določene ukrepe. Teh ukrepov pa potem ni izvedla, enako se je zgodilo tudi v letih 2010 in 2011, je dejal.
Glede slovenskih bank je Janša dejal, da je vlada v teh dneh dobila prve resne podatke o razmerah v Novi Ljubljanski banki (NLB), o drugih bankah pa podatkov še nima. Razmere v NLB lahko Slovenija po njegovi oceni obvlada sama, vendar bo morala sprejeti določene ukrepe, ki jih bo v DZ poslala še ta mesec.
Ob tem Janša meni, da je zadeva obvladljiva za bančni sektor in da ne bo treba zaprositi za tujo pomoč in se s tem odreči delu suverenosti. Ob tem pa pričakuje kooperativnost v slovenskem političnem prostoru.
Plačilo izbrisanim bi bilo tornado v slovenski finančni sistem
Premier se je odzval tudi na sodbo Evropskega sodišča glede izbrisanih. Pojasnil je, da jo še preučujejo, če bo Slovenija morala plačati pol milijarde evrov, pa bo to sabotaža oz. torpedo v slovenski finančni sistem, ki nas bo približal grškemu scenariju.
Poziva predsednika SD Igorja Lukšiča k rekonstrukciji vlade Janša ni želel komentirati, saj "bi šel v neko drugo smer, kamor pa ne želi". Po njegovi oceni je to v tem trenutku povsem irelevantna tema.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač pa je ob robu obiska podravske regije v Lenartu povedal, da se drugi tir med Divačo in Koprom ne ukinja in da so tovrstne informacije špekulacije. Opozoril je, da se gradnja tira še ni začela zaradi zamud na projektu, ki jih je povzročila Pahorjeva vlada.
Iz dokumentov izhaja, da naj bi se gradnja drugega tira začela leta 2014 in se zaključila leta 2021. To bo po Černačevem mnenju za potrebe Luke Koper štiri leta prepozno. Sam meni, da je treba do jeseni najti drugo rešitev, ki bo omogočila večje pretovorne možnosti za potrebe Luke Koper pred letom 2018.
