Danes bo jasno, ali bodo pri tem sodelovali tudi predstavniki sindikata upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Sindikata ministrstva za obrambo. Sami v imenu svojih članov te presoje ne morejo zahtevati. Zakon to omogoča varuhu človekovih pravic. V uradu bodo dokončno odločitev o tem sprejeli takoj, ko bodo problematiko celovito preučili. Kot je znano, upokojenske organizacije menijo, da je nižanje tistih pokojnin, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, neustavno, ker posega v že pridobljene pravice, hkrati pa ne obravnava vseh upokojencev enako, niti jih ne obravnava enako v primerjavi z ostalimi skupinami prebivalstva.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak na očitek, da se javnim uslužbencem plače nižajo za osem, upokojencem pa tudi do 25 odstotkov, odgovarja: "Morate vedeti, da se pri javnih uslužbencih minusi dostikrat tudi seštevajo. Če gre za družino, kjer oba starša delata v javni službi, sta oba poleg nižje plače prizadeta še pri regresu in otroških dodatkih.

Če bi vse sešteli, bi jih lahko primerjali z upokojenci. Rez pri slednjih pa je nekoliko večji tudi zato, ker njihova pokojnina ni rezultat vplačila prispevkov v slovensko pokojninsko blagajno." Spomnimo, nižje pokojnine je v petek prejelo približno 8000 tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji Jugoslaviji, približno 7500 borcev NOB, skoraj 4000 nekdanjih beguncev in internirancev ter 2700 nekdanjih vojaških zavarovancev.

Manjše zneske je prejelo tudi 1600 nekdanjih delavcev organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora, 1300 nekdanjih vojakov JLA in 240 prejemnikov izjemnih pokojnin. Na vprašanje, zakaj so iz varčevalnih ukrepov izvzeti veterani vojne za Slovenijo, je Vizjak odgovoril, da to skupino še posebej ščitita tako veljavna zakonodaja kot ustava.

Čeprav naj njih znižanje ne bi prizadelo, je Zveza policijskih veteranskih društev Sever opozorila, da so obvestila o nižjih pokojninah prejeli tudi številni upokojeni policisti, kriminalisti in delavci nekdanje obveščevalno-varnostne službe. Po včerajšnjem sestanku z ministrom Andrejem Vizjakom in predstavniki Zpiza bodo vsi tisti, ki so v času vojne za Slovenijo opravljali dolžnost obrambe države, torej tudi vsi prestopniki iz JLA, spet prejemali polno pokojnino. Vendar bo vsak od njih moral na Zpiz vložiti ugovor, zavod pa mu bo "z izrednim nakazilom v relativno kratkem času nadomestil znižanje". To je po ministrovih besedah najboljša rešitev tudi zato, ker v državi ne obstajajo evidence, kateri veterani vojne za Slovenijo dobivajo pokojnino iz državnega proračuna tudi na podlagi drugih zakonov, kar bi Zpizu omogočilo, da bi lahko sam hitro popravil izračune njihovih pokojnin.

Predsednik združenja Sever Miha Molan je s tem dogovorom zadovoljen, združenje pa bo obvestilo vse svoje člane, naj vložijo ugovor na izračun uskladitve pokojnin in priložijo dokazila o priznanem statusu vojnega veterana. Kljub temu združenje ne izključuje možnosti, da bo zahtevalo presojo ustavnosti interventne zakonodaje. "Veteranom je še vedno odvzeta pravica do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, za njeno povrnitev pa bomo uporabili vsa pravna sredstva," je napovedal Molan. Generalni sekretar združenja Anton Pozvek je zatrdil, da se bodo "pobudi za ustavno presojo pridružili ne glede na to, kako se bo rešilo naše vprašanje".

Sicer pa na enotah Zpiza tudi včeraj obisk razočaranih upokojencev ni pojenjal, je povedal tiskovni predstavnik Zpiza Brane Kokot. Dodal pa je, da so prejeli manj telefonskih klicev kot minuli teden, ko jih je med sredo in petkom poklicalo približno 4800 prizadetih upokojencev.

Kljub njihovemu velikemu ogorčenju pa poslanske skupine koalicijskih strank ostajajo neomajne. Vse še vedno podpirajo znižanje pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Kot so nam zatrdili, so bile koalicijske poslanske skupine kljub naglici, s katero so sprejemali ZUJF, seznanjene z nameravanim nižanjem pokojnin. V SDS so izpostavili, da je bil predlog ZUJF "izčrpno javno predstavljen in tudi objavljen".

V največji vladni stranki zatrjujejo, da v zakonu ni nobene določbe, ki bi katero koli pokojnino, ki izhaja iz plačanih prispevkov, zmanjšala za en sam evro. O tem se očitno ne strinjajo v Državljanski listi (DL) in DeSUS. Za DL je nižanje pokojnin, ki temeljijo na vplačanih prispevkih, problematično. Prepričani so, da bo te primere treba odgovorno obravnavati, če je bila storjena napaka, pa tudi popraviti. Za popravljanje morebitnih krivic se zavzema tudi DeSUS, v kateri "slišijo, da pri izdaji odločb prihaja do zapletov, saj so v znižanje vključene tudi nekatere skupine upokojencev, ki jih ZUJF ni predvidel za znižanje".

Opozicijski Socialni demokrati in Pozitivna Slovenija (PS) ZUJF na glasovanju niso podprli. Prvi opozarjajo na nejasne in ideološko motivirane kriterije, na podlagi katerih je vlada določila izjeme med pokojninami, v PS pa menijo, da vlada sporoča, da delo upokojencev oziroma tistih, ki so gradili domovino in s svojim delom prispevali h kakovostnemu življenju, ni cenjeno.