Tretjina oz. 33 odstotkov vprašanih na splošno podpira spremembe, ki jih v šolstvo prinaša varčevalni zakon. Večina, 60 odstotkov, teh sprememb ne podpira. Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da spremembe v največji meri podpirajo simpatizerji SDS. Še posebej pa jih ne podpirajo simpatizerji Pozitivne Slovenije (PS) in SD.

Vprašanje o napovedanem združevanju šol pa je javnost razdelilo. Da združevanje podpirajo, je odgovorilo 47 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa, da ga ne podpirajo. Združevanje šol bolj podpirajo moški, ženske mu v večini nasprotujejo. Združevanje podpirajo še anketiranci, stari od 18 do 35 let, anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, študenti in simpatizerji SDS. Nasprotujejo pa združevanju zlasti anketiranci, stari od 36 do 49 let, starejši od 65 let in simpatizerji PS.

Za obvezno šolsko proslavo se zavzema 47 odstotkov sodelujočih v anketi Dela, proti pa jih je 49 odstotkov. Uvedbo obvezne šolske proslave najbolj podpirajo anketiranci, starejši od 65 let. Med nasprotniki pa izstopajo anketiranci, stari od 26 do 35 let, študentje in anketiranci z visokošolsko izobrazbo.

Nacionalni interes v gospodarstvu še vedno pomemben

Visoke stopnje soglasja je deležna sprememba poslanskega zakona, ki poslancem precej omejuje nadomestila, do katerih so upravičeni po prenehanju mandata. Ta zakon podpira tri četrtine anketiranih, proti jih je 23 odstotkov.

Za slovensko javnost je nacionalni interes v gospodarstvu še vedno pomemben, ni pa ga treba vedno upoštevati, je pokazala anketa. Po mnenju 55 odstotkov anketirancev bi ga morali upoštevati le v določenih primerih. Da ga velja upoštevati vedno, jih meni 35 odstotkov.

Da nacionalni interes ni vreden pozornosti in ga torej v gospodarstvu ne bi smeli upoštevati, jih meni le pet odstotkov. Ideja o pomembnosti nacionalnega interesa v slovenski javnosti torej ostaja, le da ni več tako brezprizivna kot pred nekaj leti, piše Delo.

Sodelujoče v tokratni anketi so spraševali tudi o sanaciji bank NLB in NKBM. Največ vprašanih, 49 odstotkov, se je zavzelo, da se bankama poišče tuje investitorje. Za dokapitalizacijo iz državnega proračuna se jih je zavzela slaba četrtina oz. 23 odstotkov. Najmanj vprašanim se je prava rešitev zdela prodaja bank; tako jih je odgovorilo 16 odstotkov.

Telefonsko anketiranje je 20. in 21. junija na reprezentativnem vzorcu 496 odraslih državljanov za uredništvo Dela opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.