Premier pričakuje, da bo prišlo do novega zaposlovanja, kar je po njegovem mnenju prvi znak izhoda iz krize. Vlada je z namenom spodbujanja gospodarske rasti sicer pripravila t. i. paket zakonov za rast, ki ga bo DZ obravnaval julija, je dodal Janša.

"NLB sedaj ni možno prodati ne pod in ne nad mizo."

Vlada se trenutno po njegovih besedah ukvarja predvsem z urejanjem kaotičnega sistema upravljanja z državnim premoženjem. Kot je dejal, so potrebovali več kot tri mesece, da so dobili vsaj delne podatke o stanju v bankah, ki so v državni lasti. "Vse to se je doslej izgubljalo skupaj z odgovornostjo," je dodal.

Zavrnil je tudi očitke o nameri prodaje največje slovenske banke "pod mizo". "NLB sedaj ni možno prodati ne pod in ne nad mizo."

"Dokler ne bo jasno, kakšno je dejansko stanje v tej banki, se tega tudi nihče ne more lotevati," je poudaril Janša. Dodal je, da je Slovenija banke že enkrat sanirala po osamosvojitvi, vendar pa so kljub temu vsaj v ozadju teh bank do danes ostali isti ljudje. Prepričan je, da se je z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS določene odločitve skušalo le odmakniti od oči javnosti.

Zver: Türk bi moral imeti na proslavi bolj državniški in manj političen govor

Obstoj evra ni ogrožen

Janša je dejal, da obstoj evra ni ogrožen, in ocenjuje, da bi bil naš standard sedaj najbrž že veliko slabši, če Slovenija ne bi bila v območju evra.

Premier je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril tudi o polemikah glede državne proslave in ponovil, da mu je žal, da je za slavnostnega govorca na proslavi predlagal predsednika republike Danila Türka.

Prav tako je ponovil, da podpira odločitev odbora za državne prireditve, "ki je skušal slediti scenariju, kot je bil pri razglasitvi samostojnosti, ne pa scenariju, katerega namen je grobo potvarjanje zgodovinske resnice". Napovedal je, da bo treba v prihodnje "pač stvari postaviti na svoje mesto".

Ob tem je dejal, da bi na proslavi kvečjemu moral sodelovati naslednik takratnega nadškofa Alojzija Šuštarja, saj da je Cerkev osamosvojitev aktivno podpirala.

Ob tem je priznal, da se je pokazalo, da so med strankami v koaliciji mnenja glede o proslavi različna, vendar meni, da to ne more vplivati na zavest koalicije, da so potrebni ukrepi za izhod iz krize.

"Ne moreš biti enakovreden, če predstavljaš en odstotek evropske ekonomije"

Sicer Janša pravi, da je s koalicijo tako kot z Evropsko unijo. "Tam smo članice EU formalno enakopravne, nismo pa enakovredne. Ne moreš biti enakovreden, če predstavljaš en odstotek evropske ekonomije," je dejal. Nekaterih odločitev v koaliciji torej ni mogoče sprejeti brez soglasja vseh partneric, pri zagotavljanju koalicijske večine pa so stranke vredne toliko, kot ima katera stranka poslancev, pravi.

Težave pa imajo tudi z opozicijo, ki je jeziček na tehtnici pri sprejemanju odločitev, za katere je potrebna podpora dveh tretjin poslancev, dodaja. Ena teh je, da nobena od opozicijskih strank nima predsednika, ki bi bil poslanec, kar je moteče zaradi usklajevanj med sejami DZ. Še bolj resno pa se mu zdi, da se ne držijo dogovorjenega. Pri tem je med drugim spomnil, da kljub načelnemu dogovoru Pozitivna Slovenija ni podprla vnosa fiskalnega pravila v ustavo in sprememb referendumske ureditve. Omenil je, da naj bi se julija v DZ odločalo tudi o tem.

Glede prihajajočih predsedniških volitev Janša trdi, da mora biti predsednik nekdo, ki deluje povezovalno in se ne sme spuščati v dnevno politične polemike. Ne sme imeti dvojnih meril ali pa ne sme biti nekdo, "ki ob odkritju Hude jame pravi, da je to drugorazredna tema", je še dejal premier.

Z izvolitvijo Milana Zvera za predsednika pa bi se po Janševem mnenju "popravila zgodovinska krivica, ki je je bil deležen Jože Pučnik na prvih volitvah". "Ni bil izvoljen, vendar še vedno nisem prepričan, da dejansko večina Slovencev ni glasovala zanj. Tega ne bomo nikoli vedeli, ker smo imeli stare volilne komisije in ker je bil nadzor na tistih volitvah izjemno pomanjkljiv," pravi Janša.