V času predvajanja himne je namreč Slovenski komorni zbor odpel štiri kitice Prešernove Zdravljice, čeprav zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi v svojem petem členu jasno določa, da je himna Slovenije le sedma kitica. Ob tem velja dodati, da so poslanci državnega zbora lani zavrnili novelo tega zakona, s katero je stranka SDS za slovensko himno predlagala izvajanje Zdravljice v celoti ali v skrajšani, dvokitični različici. Pojasnila zaradi izvedbe slovenske himne pričakuje od vodje koordinacijskega odbora za državne proslave in generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča tudi urad predsednika republike.

"Če je šlo v tem primeru za predvajanje slovenske himne, se ta ni izvajala v skladu z zakonom. Večina udeležencev kot tudi sam smo sicer to dojeli kot predvajanje himne (zato so navzoči na proslavi tudi vstali, op. p.). Če pa so predvajali umetniško delo, so pač predvajali skladbo, kar pa ni nezakonito," je pojasnil pravnik dr. Rajko Pirnat, za katerega je bilo celotno dogajanje na proslavi "strašno čudaško". "Najprej so predvajali nekaj, kar so označili za vajo, potem pa, ko se je začelo znova, smo se samo spogledali. Da takrat, ko bi morali izvajati himno, izvajajo skladbo, je najmanj čudaško in neprimerno," je prepričan dr. Pirnat. Da bi lahko bilo tovrstno predvajanje Zdravljice sporno, so se očitno zavedali tudi v koordinacijskem odboru za državne proslave, saj je povezovalec prireditve Jernej Kuntner že v napovedi državljanom "pojasnil", da šesti člen ustave določa, da je himna Slovenije Zdravljica, ob tem pa je "pozabil" omeniti, da po ustavi uporabo grba, zastave in himne ureja poseben zakon. Ta med drugim določa, "da se slovenski grb, zastava in himna smejo uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sta določeni v ustavi in v tem zakonu, ter na način, ki je določen s tem zakonom".

"O tem, kaj je slovenska himna, si ustava in zakon nista enotna. Ustava določa, da je himna Zdravljica, torej celotna pesem. Po ustavi lahko zakonodajalec uredi uporabo himne, ne more pa je skrajšati. Zakonodajalec pa je naredil prav to, himno je skrajšal na eno kitico," na ustavno spornost opozarja docent za ustavno pravo na pravni fakulteti v Mariboru dr. Jurij Toplak. Ker zakon pri uporabi himne omogoča več svobode kot pri drugih simbolih in ne predvideva nobene sankcije za predvajanje himne v nasprotju z zakonom, na proslavi, na kateri so se predvajale štiri kitice, po njegovem mnenju ustava in zakon nista bila kršena. "Smiselno bi bilo zakon uskladiti z ustavo tako, da bi določal, da je himna Zdravljica, da pa se lahko predvaja tudi del himne: še posebej pri športnih dogodkih ne bi bilo smiselno predvajati vseh osmih kitic," je prepričan dr. Toplak.

Poslanci SDS so sicer lani v parlamentarno proceduro poslali novelo zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, s katero so predlagali izvajanje Zdravljice v celoti ali v skrajšani, dvokitični različici. Ker so predlagatelji pogrešali več domoljubja, so v skrajšani različici poleg obstoječe sedme dodali še drugo kitico - del te kitice je premier Janez Janša uporabil tudi v poslanici ob dnevu državnosti. 

Uroš Krek pričakuje pojasnila Boža Predaliča

Generalni sekretar urada predsednika republike Uroš Krek je kot predstojnik urada in kot član koordinacijskega odbora za državne proslave včeraj poslal pismo predsedniku odbora in generalnemu sekretarju vlade Božu Predaliču. Od njega pričakuje pojasnila, kdo je namesto odbora kot odgovornega organa za organizacijo osrednje državne proslave ob dnevu državnosti sprejel odločitve o spremembah scenosleda proslave, vabljenju praporščakov in izvedbi slovenske himne. "V šestem členu ustave je kot slovenska himna določena Zdravljica. V istem členu je zapisano, da uporabo grba, zastave in himne ureja zakon, ta pa v petem členu podrobneje določa, da je himna sedma kitica te pesmi," so se v Türkovem uradu odzvali na sporno predvajanje slovenske himne v sklopu petkove proslave ob dnevu državnosti.

"Koalicija se je danes ukvarjala z realnimi problemi, ki jih ima ta država. Nekaj besed, približno pet odstotkov celotnega časa, pa smo namenili proslavi," je včeraj po nekaj več kot štiriurnem sestankovanju sprva s predsedniki vseh parlamentarnih strank, nato z vodstvi koalicijskih partneric in nazadnje samo s predsedniki koalicijskih strank sporočil premier Janez Janša. In očitno uspešno pomiril strasti znotraj koalicije. Namesto da bi odgovoril na vprašanje, kdo je napisal govor povezovalca petkove proslave, se je Janša razgovoril o po njegovih besedah edinem govoru na proslavi, to je govoru Danila Türka. "Njega sem kot govornika predlagal sam, kar je bila edina moja napaka. Večina članov odbora za proslave je želela za govornika mene, ampak sem želel, da je to proslava, ki ne bo spet vzbujala takšnih in drugačnih reakcij. Če me danes vprašate, mi je za to žal. Mislim, da je bil to edini del proslave, ki ga gre res obžalovati," je poudaril premier.

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je po predčasnem odhodu s sestanka parlamentarnih strank ocenil, da proslava "pomeni, da ne velja nič od tega, kar so zapisali v svoji koalicijski pogodbi". Ker po njegovi oceni proslave ni pripravila SDS, temveč vlada, meni, da morajo prevzeti odgovornost in popraviti koalicijsko pogodbo ali pa povedati, da imajo pogodbo zaradi lepšega, in oditi po svoje. Prvaki vseh treh koalicijskih strank - DL, SLS in DeSUS, ki so v preteklih dneh ostro protestirali proti vabljenju le dela praporščakov, so po sestanku s premierjem delovali pomirjeni. Gregor Virant, Radovan Žerjav in Karl Erjavec so namreč imeli enotno mnenje, da bodo v prihodnje v izogib podobnim "incidentom" več pozornosti namenili pregledovanju scenarijev državnih proslav.