Da bo Evropa premagala krizo, po besedah predsednika republike potrebuje gospodarsko rast; razvojne projekte, ki bodo dovolj močni, da bodo prepričali svetovne finančne trge ter krepitev legitimnosti odločanja v EU.

"Evropski parlament mora namreč postati naš skupni dom demokracije, Evropska komisija pa resnična garancija učinkovitega upravljanja, v katero bomo lahko verjeli vsi," je dejal, ob tem pa dodal, da danes potrebujemo več Evrope in ne manj.

Reševanje krize, ki po besedah Türka ni samo naša, ampak je globalna, pa zahteva tudi streznitev in obračanje k sebi. "Še vedno velja, da mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom. Tuje zadolženosti ne opravičujejo dolgov naših podjetij. Gradbeni zlom v kakšni tuji državi ne upravičuje naših gradbenih polomov in zlasti ne upravičuje sramotnega ravnanja z delavci propadlih gradbenih podjetij. Ideološki ekstremizem, ki obstaja v raznih delih sveta in v našem sosedstvu, ne more in ne sme biti opravičilo za naše zagrizeno nadaljevanje kulturnega boja," je dejal.

Paziti se moramo sovraštva

Če hočemo premagati krizo, se moramo po besedah predsednika republike naučiti razumeti in spoštovati lastno preteklost, pri čemer je "ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje, ki nas ponovno in brez potrebe deli".

Zavrniti je treba tudi vse totalitarizme, "ne le njegove zgodovinsko znane in preživete oblike", ki so mrtve. "Danes moramo budno paziti, da se ne pretihotapijo nove, tiste, ki se kažejo v sovraštvu do tujcev in do sleherne drugačnosti. Vzorci, ki jih vidimo ponekod v našem sosedstvu in drugod po Evropi, ne smejo dobiti domovinske pravice v Sloveniji. Ravno tako pa moramo zavračati vse, tudi bolj prikrite poskuse monopoliziranja oblasti in sirenske mike avtoritarnosti," je dejal.

Posebno pozornost moramo po besedah predsednika republike namenjati mladi generaciji, ki potrebuje zaupanje, ugodno družinsko klimo, kakovostno šolanje in zlasti zaposlitvenih priložnosti: "Zato dobro premislimo, ali so res pravilne in dobre vse raznovrstne zamisli o zmanjšanju vlaganj v šolstvo in znanost in o prerazporejanju sredstev za izobraževalne namene. Napak si pri tem strateškem vprašanju ne smemo privoščiti."

Zaupati moramo v lastne sposobnosti

Za prihodnost je po besedah predsednika republike potrebna tudi solidarnost, zato je treba zavračati vsa "vulgarna teoretiziranja o tem, da je solidarnost cokla razvoja ali pa da ne gre za nič drugega kot za prerazporejanje kapitala". Pri tem je kot primer dialoga in sporazuma v politiki je izpostavil nedavna pogajanja med vlado in sindikati o finančnih finančnih vprašanjih, ki so že dala "prve uspehe".

Türk je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni pametnih odločitev in streznitve, le zaupati moramo v lastne sposobnosti in priznati dobre lastnosti drugim.

Ob koncu nagovora je Türk dodal: "Čeprav marsikdo v teh težkih časih ne vidi razlogov za praznovanje, pa imamo vsi pravico do priložnosti, da se poveselimo. Naj po prazniku nastopi nov dan za Slovenijo."

Proslave ob 21-letnici državnosti se sicer udeležujejo številne vidne osebnosti in političnega in družbenega življenja, med njimi najvišji predstavniki vseh treh oblasti, denimo predsednik vlade Janez Janša, pa tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Proslavo zaznamovale razprave o preporščakih NOB

Proslavo so sicer tokrat zaznamovale razprave o tem, kateri praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij naj sodelujejo na njej, različna stališča pa so bila izražena tudi na sami proslavi. Medtem ko je predsednik Türk obsodil delitve, pa so organizatorji proslave drugačnega mnenja. Povezovalec prireditve, igralec Jernej Kuntner, je namreč poudaril, da so v vojni za Slovenijo padle tudi žrtve. "Ne žalimo njihovega spomina s simboli, ki jih je nosil agresor," je dejal.

Povedal je tudi, da so ob agresiji JLA proti odboru javno nastopile nekatere posamične organizacije zveze borcev, "njihov sedanji predsednik pa je že pred tem dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije za nas samomor". "In le nekateri so se umaknili na varno k vrbskemu ali ženevskemu jezeru. Med njimi tudi taki, ki imajo veliko pripomb na letošnjo državno proslavo," je še dodal. Kot pravi, leta 1991 nobena veteranska organizacija ni izrazila želje, da bi sodelovala na proslavi ob razglasitvi države.

Praporščaki veteranskih združenj, ki na proslavo niso bili povabljeni, se današnje slovesnosti niso udeležili, čeprav jih je k udeležbi pozval ljubljanski župan Zoran Janković. Prav tako se niso udeležili slavnostne seje DZ, kamor jih je povabil predsednik DZ Gregor Virant.