Skupina svetnikov poudarja, da omenjeni zakon ne rešuje problema kapitalske ustreznosti NLB, še manj pa problem kreditiranja gospodarstva v strani NLB.
Prepričani so, da želi vlada za hrbtom javnosti izpeljati poskus tihe privatizacijo NLB v nasprotju z določili zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ki za prodajo delnic v državnih podjetjih zahteva soglasje parlamenta. "Menimo, da je predlagana sprememba zakona netransparentna, nedomišljena in izredno škodljiva", so zapisali.
Državni zbor je namreč v petek sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero se bo bankam, ki potrebujejo dodaten kapital, omogočila izdaja posebnih obveznic. Te bi se v primeru znižanja količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) banke pod sedem odstotkov avtomatično spremenile v kapital.
Vlada je novelo zakona o bančništvu pripravila, ker NLB drugače ne bi mogla pravočasno izpolniti zahteve Evropske bančne agencije (Eba) o dokapitalizaciji do konca junija. Država kot največji lastnik NLB tako predlaga, da bi se za dokapitalizacijo NLB 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente, t.i. pogojno zamenljive obveznice.
