Ljubljanski župan Zoran Janković je takrat rekel, da gre le za nagajanje Ljubljani, po nekajmesečnem premisleku pa so sedaj na občini prepričani, da je "odlok v nasprotju z ustavo in zakonom o varstvu kulturne dediščine ter grobo posega v ustavno in zakonsko varovane pravice, ki občini onemogočajo, da bi izvedla načrtovani projekt".

Eden izmed Jankovićevih predvolilnih projektov je bila namreč gradnja parkirne hiše Tržnica, prizidka k Mahrovi hiši in ureditev Vodnikovega trga, vse to v javno zasebnem partnerstvu z Gradisom G. Za vse to je občina pridobila kulturno- varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (pridobljeno gradbeno dovoljenje pa pred meseci izgubila) in v projekte doslej namenila že 2,15 milijona evrov. Na delu so bili tudi že arheologi, ki so raziskovali v kakšne stanju je kulturna dediščina pod tržnico. Skoraj hkrati s tem, ko so arheologi zaključili predhodne arheološke raziskave, pa je minister Turk podpisal predlog začasne zaščite tržnice kot kulturnega spomenika državnega pomena. Zanimivo ob tem je, da stroka pravzaprav še ni izdala enotnega mnenja o pomenu najdb pod tržnico. Zavod za varstvo kulturne dediščine bi zato moral v tem letu dni ovrednotiti izkopanine in pripraviti poročilo, v katerem bi predlagal stalno razglasitev tržnice za spomenik bodisi lokalnega bodisi državnega pomena. Vodja arheoloških izkopavanj na tržnici Martin Horvat je pred časom sicer ocenil, da so bile najdbe na delu tržnice pričakovane in da jih sam ne bi uvrstil med "presežke arheoloških ostankov novoveškega obdobja v Ljubljani". Medtem pa je Turk je tovrstne očitke zavračal in pojasnil, da je predlog podpisal prav na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so ocenili, da je dediščina odlično ohranjena. Zanikal je tudi Jankovićeve očitke, da mestu le nagajajo.

Naj ob tem spomnimo, da je leta 2008 za časa prve vlade Janeza Janše minister za kulturo Vasko Simoniti tik pred iztekom mandata prav tako izdal odlok o začasni razglasitvi Plečnikovih tržnic za kulturni spomenik državnega pomena. Toda Simonitijev odlok je njegova naslednica Majda Širca preklicala.

Jasna Plazl, vodja občinske službe za pravne zadeve je sedaj prepričana, da za izdajo Turkovega odloka ni obstajal noben od zakonsko določenih pogojev, torej ni šlo za registrirano spomeniško dediščino, ki ima vrednote spomenika in ni obstajala nevarnost, da bodo te vrednote okrnjene. "V odloku ni obvezne sestavine – navedbe razloga za začasno razglasitev, kjer mora biti pojasnjena in izkazana nevarnost uničenja. Glede na to, da je območje že bilo zavarovano z odlokom skupščin občin, ki določa varstveni režim, je jasno da takšna nevarnost sploh ne obstaja, zato gre očitno za povsem arbitrarno in samovoljno odločitev ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport," je pojasnila Plazlova.