Poslance je v imenu predsedstva republike pozdravil pesnik Ciril Zlobec. Zlobec je tudi predlagal, da zasedanje začasno vodi najstarejši poslanec, dotedanji predsednik predhodne republiške skupščine France Bučar. Za predsednika so poslanci izvolili Hermana Rigelnika. Svetnikov ni prišel pozdraviti nobeden iz predsedstva ali državnega zbora. In še ena razlika je bila: oboji so zasedanje začeli ob desetih dopoldne, poslanci so zasedanje prekinili ob treh zjutraj, svetniki so sejo končali v šestih urah in se tako zvečer lahko udeležili svečane prisege prvega izvoljenega predsednika države Milana Kučana.
Prvo sejo sveta je do izvolitve dr. Ivana Kristana za predsednika vodil takratni rektor ljubljanske univerze dr. Miha Tišler. Kristan je dobil 29, njegov konkurent, takratni predsednik gospodarske zbornice Dagmar Šušter, pa 9 glasov.
Svetniki gredo poslancem na živce
Razlogi za tako (pre)zgodnje praznovanje niso čisto jasni. Zato lahko le ugibamo, da so se za današnje proslavljanje odločili zato, ker je že kazalo, da decembra državnega sveta ne bo več. Da bo do takrat odpravljen. Druga razlog pa je morda v tem, da bo mandat temu državnemu svetu potekel 12. decembra, se pravi 11 dni pred obletnico, kar bi pomenilo, da bi jo praznovali neki drugi, novoizvoljeni svetniki. Še najbolj verjetno pa je, da predsednik državnega sveta Blaž Kavčič želi proslavo zdaj, ker mu pride prav v kampanji proti predlogu vladnih strank, da bi državni svet črtali iz ustave.
Državni svet je šel večini poslancev na živce že od nastanka, ker so v njem videli nebodigatreba, ki poskuša izničiti njihove odločitve. Zaradi veta državnega sveta se je moral državni zbor po že sprejetih zakonih znova sestati 112-krat. Večinoma so poslanci veta svetnikov preglasovali. Na račun svetnikov je bilo tako iz poslanskih klopi slišati marsikatero pikro, denimo, da so, kot je večkrat dejal bivši poslanec bivše parlamentarne stranke Zmago Jelinčič, slepo črevo parlamentarizma, toda uradnih predlogov za njihovo ukinitev ni bilo. Šele pred decembrskimi volitvami so skoraj vse stranke v imenu varčevanja z državnim denarjem napovedovale odpravo državnega sveta. Po volitvah je zagnanost k temu cilju nekoliko popustila, tako da so predlog za spremembo ustave, s katero bi državni svet črtali, podpisali le poslanci strank vladne koalicije z izjemo SLS.
Gregor Virant: Nobene dodane vrednosti ni
Zlasti je bil pri tem dejaven predsednik parlamenta in Državljanske liste Gregor Virant, ki je še kot minister za javno upravo leta 2006 neuspešno poskušal takratno koalicijo premierja Janeza Janše prepričati v ukinitev državnega sveta. Pri tem je zanimivo, da se Virant ob zdajšnjem predlogu ne sklicuje na tistega pred šestimi leti, ampak na predlog, ki so pripravili še v času Ropove vlade, ki tudi ni zagledal luč sveta. Po Virantovem mnenju državni svet ne prinaša nobene dodane vrednosti pri delovanju političnega sistema in tudi nič ne prispeva h kakovosti zakonov. Povrh pa še stane, dodaja. Napovedi koalicijskih strank, da bodo predlagale ukinitev, so v vodstvu državnega sveta pričakali z začudenjem in takoj organizirali obrambo. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je izrabil vsako priložnost, da bi javnost prepričal, kako Virantovi argumenti za ukinitev ne držijo.
Predlog za ukinitev je prišel tudi na dnevni red ene od sej državnega sveta meseca maja. Po razpravi so svetniki soglasno sprejeli mnenje, v katerem zavračajo prav vse argumente iz predloga. Ugovori, ki jih spremlja precejšnja mera samohvale, kako da je državni svet veliko prispeval k širini demokracije in h kvaliteti zakonodaje, večinoma slonijo na ocenah profesorja Cirila Ribičiča. Predvsem so se spretno lotili zavračanja očitka, koliko denarja porabijo.
"Varčevalni" račun vodstva državnega sveta
Dejstvo je, da so lani porabili 2,281.126 evrov (letos so jim proračun zmanjšali za 315.000 evrov), toda državni svetniki dokazujejo, da z ukinitvijo državnega sveta ne bi skoraj nič od tega privarčevali. Z ukinitvijo bi privarčevali zgolj okoli 300.000 evrov, so svetniki zapisali v omenjenem mnenju. Račun gre približno takole: 1 milijon je tako in tako treba dati za plače 28 zaposlenih ljudi v državnem svetu, ki bodo tudi z ukinitvijo strošek v državnem proračunu. Naprej, skoraj polovica svetnikom izplačanih sejnin se v obliki dohodnine vrne v državni proračun. Višina obratovalnih stroškov bi ostala enaka ne glede na to, ali državni svet v prostorih parlamenta deluje ali ne, vodstvo državnega sveta še dodaja k ugotovitvi, da je njihova velika prednost prav v tem, da so stroški državnega sveta nizki. Avstrijski svetniki na primer porabijo na leto 7,7, italijanski senatorji pa celo 602 milijona evrov. V podkrepitev njihove nizko stroškovnosti denimo navajajo, da Slovenija za članarino v OZN na leto plačuje 5,8, za članarino v Nato pa 4,5 milijona evrov...
Ukinitev ne pride v poštev
Očitno je Kavčiču in drugim državnim svetnikom uspelo prepričati vsaj opozicijo (in tudi SLS). Sodeč po javno izraženih stališčih teh strank predloga za začetek postopka spremembe ustave za ukinitev državnega sveta ne bodo podprle, kar pomeni, da bo svet ostal takšen, kot je. Nekaj možnosti sicer je, da bodo Virant in podporniki ukinitve pristali na predloge Pozitivne Slovenije in po porazu Boruta Pahorja - ta je ukinitev podpiral, ker je državni svet za odločanje v državi nepotreben in odvečen - tudi socialnih demokratov, da bi svet le preuredili. Po besedah Maše Kociper (PS) in Janka Vebra (SD) naj bi predvsem zmanjšali število svetnikov z zdajšnjih 40 na 33 in spremenili tudi njegovo sestavo, državnemu svetu odvzeli možnost zahtevati referendum in ustanovitev preiskovalnih komisij. Bistvena sprememba pa naj bi bila, da bo svetniki lahko veto vložili na sporne posamezne dele zakonov. Ne torej, kot zdaj, samo na zakone v celoti. S tem bi poslancem omogočili, da spremenijo samo te posamezne člene, medtem ko bi drugi deli zakona ostali v veljavi.
