Med tistimi, ki varčujejo, jih sicer dobrih pet odstotkov vprašanih privarčevani denar hrani doma, pet odstotkov jih vloži v sklade, 3,6 odstotka denar vlaga v nepremičnine, 2,3 odstotka pa v banke v tujini.
Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se je po podatkih Banke Slovenije lani zmanjšalo za 714 milijonov evrov (za 1,7 odstotka) na 41,08 milijarde evrov. K temu je največ prispevalo razvrednotenje kapitalskih naložb gospodinjstev. Te naložbe predstavljajo 115,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda.
Kljub relativnemu zmanjšanju celotnih finančnih prihrankov so gospodinjstva povečala vloge v bankah za skoraj 250 milijonov evrov.
V NLB sicer po navedbah Dela ocenjujejo, da stanje na varčevalnih računih v njihovi banki počasi in postopoma narašča in da znižanja niso zaznali. Tudi v SKB opažajo visok trend varčevanja, predvsem varčevanja na dolgoročnih varčevalnih računih. V Banki Koper pa se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani obseg varčevanja povečal za štiri odstotke.
Zaupanje v bančni sistem
Anketiranci so ocenjevali tudi zaupanje v slovenski bančni sistem. 43 odstotkov vprašanih mu niti ne zaupa niti zaupa. Da slovenskemu bančnemu sistemu zaupa, jih je odgovorilo 22,1 odstotka, da mu ne zaupa, pa je odgovorilo prav tako 22,1 odstotka vprašanih. Osem odstotkov vprašanih pa mu sploh ne zaupa.
Večina oziroma 60 odstotkov anketirancev meni, da ima manj prihrankov kot pred letom dni, 39 odstotkov pa jih meni, da ne. Da bi zaradi dogodkov v Grčiji in Španiji dvignili prihranke z bančnega računa je pomislilo 27 odstotkov anketiranih, 71 odstotkov jih tega ni pomislilo.
Še vedno večina vprašanih zaupa evru, in sicer 40,5 odstotka. 35,7 anketiranih evru niti ne zaupa niti zaupa, 12,5 odstotka pa jih evru ne zaupa.
