Frankova je pojasnila, da je na sejo prišel tudi Fišer, razprava o politiki pregona pa je bila bolj "preliminarne" narave. Med člani državnotožilskega sveta in Fišerjem je namreč tekel odprt pogovor, kaj naj bi politika pregona sploh bila in kaj naj bi zajemala, Fišer pa bo na podlagi slišanega oblikoval končno različico dokumenta.
Politika pregona je novost, ki jo je prinesel julija lani sprejet zakon o državnem tožilstvu. Omenjeni dokument izdela generalni državni tožilec, državnotožilski svet pa poda svoje mnenje. S politiko pregona se med drugim opredeljuje zadeve, ki se bodo obravnavale prednostno, okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb oziroma uporabo odloženega pregona, poravnavanja in kaznovalnega naloga.
Usmeritve se določa tudi glede uvedbe sodne preiskave in kaznovalne politike ter načina usmerjanja policije in drugih pristojnih državnih organov. Kot izhaja iz zakona, se pri oblikovanju politike pregona upošteva uveljavljeno kriminalitetno politiko in kaznovalno politiko sodišč ter potrebe po njunem spreminjanju.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je že večkrat opozoril, da bi moral Fišer politiko pregona pripraviti že januarja. Frankova je danes pojasnila, da je sedaj prvič, ko se politika pregona sploh piše. Tudi ona je pojasnila, da je zakonski rok že mimo, a da "nihče ne ve", zakaj je ta rok sploh postavljen.
Po njenih besedah je tudi letno poročilo tožilstva, ki bi Fišerju lahko služilo kot podlaga za pisanje politike pregona, pripravljeno šele zdaj. Prav tako je tudi specializirano državno tožilstvo komaj konstituirano in ni še popolnoma zasedeno, je še dejala Frankova, ki pa danes o vsebini predloga politike pregona še ni govorila.
