Prejemnikom pokojnine v višini do 414 evrov bodo letni dodatek izplačali v znesku 367,95 evra, tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bo izplačan letni dodatek v znesku 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Prejemniki pokojnine v višini nad 622 pa do letnega dodatka niso upravičeni.

Višina letnega dodatka odvisna od višine pokojnine

Višina letnega dodatka, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, je odvisna le od višine pokojnine. To pomeni, da se dodatki, kot so npr. del vdovske pokojnine, varstveni ali invalidski dodatek, ne vštejejo v pokojnino.

Upokojenci, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki ni višje od 622 evrov, so po novem zakonu upravičeni do letnega dodatka v višini 166 evrov. Tisti z nadomestilom nad 622 evrov pa do letnega dodatka niso upravičeni.

Navedene omejitve bodo veljale do vključno tistega leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve približno 165.500 upokojencev prejema pokojnino v znesku do 414 evrov, približno 204.200 jih prejema pokojnino v znesku od 414,01 do 622 evrov, približno 210.300 pa jih prejema pokojnino v višini več kot 622 evrov.

Pokojnine se letos v skladu z novim zakonom ne bodo uskladile

Varčevalni zakon ne posega v upokojitvene pogoje, prav tako pa tudi ne v določbe, ki se nanašajo na zavarovalno dobo s povečanjem oz. nekdanjo beneficirano dobo.

Pravice, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih in sredstva zanje zagotavlja država iz proračuna ter so višje od 622 evrov, se bodo negativno uskladile s 1. julijem. Med te pravice sodijo npr. pokojnine vojnih veteranov. Zakon, ki pa predvideva tudi izjeme, določa razrede negativne uskladitve.

Najvišja pokojnina, katere izplačilo zagotavlja država iz proračuna in ne temelji na vplačanih prispevkih, je omejena na 1450 evrov. Pokojnine se v letu 2012 v skladu z novim zakonom ne bodo uskladile.

Zakon posega tudi na področje vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja. V vseh treh t. i. vojnih zakonih - o vojnih invalidih, o vojnih veteranih in o žrtvah vojnega nasilja - se črta pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja.

Državo bodo tožili

Vojni veteran bo lahko pravice po zakonu o vojnih veteranih, npr. do veteranskega dodatka in priznanja pokojninske dobe, uveljavil, ko bo dopolnil 55 let starosti. Do zdaj je moral dopolniti 50 let. Pravica pa ostane nespremenjena v primeru trajne popolne izgube delovne zmožnosti.

Pravica do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Vojnim veteranom pa se bo pravica zagotavljala ob izpolnjevanju starostnega pogoja, ki je dopolnjenih 55 let, in pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. Tako bo npr. le vojni veteran, ki bo pridobil pravico do veteranskega dodatka, lahko uveljavil tudi pravico do zdravstvenega varstva.

V Zvezi društev civilnih invalidov vojn Slovenije se z nekaterimi spremembami ne strinjajo. "Naše mnenje o zakonu je negativno," je dejal predsednik zveze Franc Donko. "Mi ne sodimo med socialne transfere," je poudaril. Po njegovih napovedih bodo državo tožili med drugim tudi zaradi novega načina izplačevanja prejemkov, po katerem bodo po njihovem mnenju precej prikrajšani.