"Zadeva se vodi pod eno od oznak zaupnosti. Dokler predsednik države ne podpiše finalnega odloka, do takrat vlada zadeve ne more komentirati," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je vlada danes razpravljala oziroma odločala glede predloga MZZ o zaprtju šestih diplomatsko-konzularnih predstavništev v okviru varčevalnih ukrepov.

Da bo vlada danes odločala o tem vprašanju, je sicer v torek napovedal zunanji minister Karl Erjavec po zaprti seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, na kateri so obravnavali preoblikovanje mreže DKP.

Erjavec je takrat povedal, da naj bi Slovenija po predlogu MZZ zaprla štiri veleposlaništva v članicah EU in dva konzulata. Imen držav ni želel zaupati, dejal je le, da gre za štiri veleposlaništva v državah EU, katerih imena so se že večkrat omenjala. Pred časom je sicer nakazal, da med drugim razmišljajo o zmanjšanju števila veleposlaništev v Skandinaviji ter zaprtju veleposlaništva na Portugalskem; pa tudi o zaprtju konzulata v New Yorku. Skupno naj bi na leto z zaprtjem teh predstavništev MZZ privarčeval 1,8 milijona evrov, je še dejal.

Erjavec je takrat tudi izrazil predvidevanje, da bodo lahko s 1. junijem začeli s postopkom zapiranja predstavništev, zadnje pa naj bi zaprli predvidoma novembra.

Na današnje pisno vprašanje STA, ali je znano, kdaj bo predsednik republike Danilo Türk sprejel odločitev oziroma ali mu je bil predlog za zaprtje diplomatskih predstavništev že posredovan, so na zunanjem ministrstvu odgovorili, da postopka preoblikovanja DKP mreže ne morejo podrobneje komentirati, ker še poteka.

Ob tem so pojasnili, da se v skladu s 14. členom zakona o zunanjih zadevah diplomatsko predstavništvo odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po predhodnem mnenju odbora DZ za zunanjo politiko.

Isti člen določa, da se konzulat odpre ali zapre s sklepom vlade, izdanim na predlog ministra za zunanje zadeve.

Iz urada vlade za komuniciranje (Ukom) so sicer po današnji seji vlade sporočili, da se je vlada seznanila z informacijo o delovanju častnih konzulov Slovenije, ki jih je skupno 96. Vlada je pri tem ocenila, da "rekonfiguracija slovenske diplomatsko-konzularne mreže terja svež pristop tudi s strani častnih konzularnih predstavnikov, ki lahko, navkljub delu na prostovoljni osnovi, pomenijo pomembno dodano vrednost naporom slovenske diplomacije, da prispeva svoj delež pri premagovanju trenutne gospodarske in finančne krize ter odpre slovenskemu gospodarstvu, politiki in kulturi nove priložnosti".

Zunanje ministrstvo bo v bodoče okrepilo prizadevanja, da bodo častni konzularni funkcionarji v okviru svojih pristojnosti še pomembneje prispevali k promociji in zaščiti slovenskih nacionalnih interesov v državah sprejemnicah, je še sporočil Ukom.