Po omenjeni noveli bi tako med drugim nekdanji poslanci, ki prejemajo poslansko nadomestilo, slednje izgubili avgusta, saj novela predvideva, da lahko nadomestilo prejemajo le osem mesecev.
Za Jurija, ki je med prejemniki nadomestila, je novela ustavno sporna, saj je prepričan, da ne more veljati za nazaj. Pri tem ga posebej čudi dejstvo, da je glavni predlagatelj in zagovornik takšne rešitve sam predsednik DZ Gregor Virant, "ki slovi po tem, da je svoje ministrsko nadomestilo, brez etičnih in moralnih zadržkov, koristil v celoti, kljub zelo visokim vzporednim zaslužkom ob honorarnem delu predavatelja". Prepričan je, da si želi Virant zdaj "oprati vest na plečih poslancev".
V izjavi za javnost pojasnjuje še, da osebno aktivno išče zaposlitev, pri tem pa kot eno izmed težav, da je ne najde, navaja tudi to, da je vlada posegla v možnost pogodbenega dela samostojnih kulturnih delavcev in novinarjev z javnimi zavodi, "s čimer mi je dejansko onemogočeno opravljanje dela, s katerim sem se preživljal pred vstopom v DZ". Dodaja še, da bo ustavno presojo vložil tudi v primeru, da bi se do avgusta zaposlil.
Koalicijske poslanske skupine z omenjeno novelo, ki so jo v DZ vložile v četrtek, predlagajo skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije že prejemajo, pa ni ta pravica veljala osem mesecev.
Trenutno sicer nadomestilo po prenehanju funkcije prejema 38 nekdanjih poslancev, deset nekdanjih ministrov, štirje državni sekretarji in nekdanja generalna sekretarka vlade.
