Ker so nam z ministrstva sporočili, "da je še prehitro za intervju z gospodom Petkom", smo znova poskusili po štirinajstih dneh. "Ta trenutek intervju še ni mogoč, ga pa lahko dobite po tistem, ko bo parlament potrdil rebalans proračuna," so nam odgovorili z ministrstva.

Namesto intervjuja pisni odgovori

Državni zbor je rebalans proračuna za leto 2012 sprejel enajstega maja. Ker se je v tem dvomesečnem obdobju nabralo kar nekaj vprašanj s področja medijev - medijska zakonodaja nujno potrebuje prenovo, Telekom Slovenije ustanavlja svojo televizijo, za avtorske pogodbe na RTVS po novem skrbi programski svet, časnik Večer pa se prodaja, smo se s prošnjo za intervju pred dnevi vnovič obrnili na ministrstvo. "V odgovor na vašo prošnjo sporočam, da v. d. direktorja direktorata za medije gospod Petek v bližnji prihodnosti ni razpoložljiv za intervju. Lahko pa poskrbimo za njegove pisne odgovore na pisna vprašanja, ki bi jih posredovali," nam je odgovoril vodja službe za odnose z javnostjo Bojan Brezigar, ki je bil v prvem mandatu Janševe vlade uradni govorec za EU na ministrstvu za zunanje zadeve. Sodelavce za odnose z javnostjo sta z nastopom aktualne vlade na zaupanje zaposlila še minister Andrej Vizjak ter ministrica Ljudmila Novak, medtem ko si je premier Janez Janša izbral nekdanjo piarovko poslanske skupine SDS Matejo Erčulj, ki se je komunikacijskih veščin v kabinetu predsednika vlade "učila" že v prvi Janševi vladi. Ob tem velja dodati, da je nekdanji vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak, ki po mnenju številnih kolegov velja za enega najboljših in si ga je na tem položaju želel tudi Borut Pahor, po krajši epizodi na zdravniški zbornici postal vodja kabineta na obrambnem ministrstvu.

Ločil funkciji direktorja Ukoma in tiskovnega predstavnika vlade

"Zasebna podjetja se lahko odločijo, ali bodo komunicirala z mediji, vlada pa mora komunicirati," pravi strokovnjakinja za javno komuniciranje Marta Kos Marko. Ob naši omembi, da se Petek že več tednov po ovinkih izogiba intervjuju, pa dodaja, da bi bilo bolje, če bi nam z ministrstva povedali naravnost: Oprostite, Miro Petek vam ne želi dati intervjuja. Kos-Markova pravi, da je komuniciranje vlade z mediji "eden od postulatov demokracije" in da demokracije brez komuniciranja ni. Novinarji poskušajo priti do informacij o delu vlade v imenu državljanov in ne iz svojega osebnega interesa. Zato ni vprašanje, ali bo vlada z njimi komunicirala, temveč, na kakšen način bo komunicirala. "V svojem prvem vladnem mandatu je Janša potegnil dobro potezo," pravi Marta Kos Marko. "Ločil je funkciji direktorja urada za komuniciranje ter tiskovnega predstavnika vlade. Prva je namreč strokovna, druga pa politična funkcija, zato ju je dobro ločevati." Naša sogovornica ob tem pojasnjuje, da je tovrstno ločevanje funkcij značilno za ureditev ameriškega vladnega komuniciranja ter da so se poslanci Janševe stranke udeležili komunikacijskih treningov, ki so jih izvajali predstavniki mednarodnega republikanskega inštituta.

"Pri Janši vladata organiziranost in profesionalnost. Ko je Janša prvič prevzel vlado, je uvedel treninge za uradnike na ministrstvih, kamor sicer prihajajo ljudje, ki nimajo znanja o odnosih z javnostjo. Želijo komunicirati, pa ne vedo, zakaj," poudarja nekdanji član kabineta zunanjega ministra Lojzeta Peterleta dr. Borut Sommeregger, ki je bil takrat pristojen za stike z javnostmi.

Med Janševimi potezami si je Kos- Markova zapomnila še centralizacijo vodenja služb za stike z javnostjo na različnih ministrstvih. "To je dobro za to, da je tiskovni predstavnik vlade seznanjen z dogajanjem na posameznih ministrstvih, da vlada lahko govori z enim glasom in se pravilno odzove, če prihaja do napak." Napačno pa je, če so službe za odnose z javnostjo dirigirane, kar se je dogajalo v prvi Janševi vladi. Navodilo prvega Janševega piarovca Jerneja Pavlina ministrstvom, naj ne komunicirajo z novinarji tednika Mladina, je bila takšna napaka. "Novinarjev ne smeš imeti za sovražnike, to ne prinese nič dobrega," opozarja Kos-Markova. Komuniciranje z Janšo in SDS tudi novinarji, ki so doma v notranji politiki, težko jemljejo z lahkim srcem. Po volilni zmagi leta 2004 je Janšev zunanji minister Dimitrij Rupel novinarjem priporočil, naj premislijo, ali se jim splača boj z opcijo, ki je zmagala na volitvah. Ko je Dnevnik leta 2008 objavil intervju z Janšo kot premierjem in kandidatom na volitvah, v katerem je ta videl "leteti slone", je boj vlade z novinarji dosegel enega od vrhuncev. Slabo leto pred tem je Janša proti novinarjem nastopil na parlamentarni seji, na kateri je iskal zaupnico. Njegovi očitki so leteli predvsem na peticijo 571 novinarjev, ki je Janšo obtožila, da na medije in novinarje izvaja nedopusten pritisk. Na koncu je SDS volitve izgubila.

"Borut Pahor je slabo izbral"

"Pahorjeva vlada je komuniciranje povsem decentralizirala. Nastala je zmeda," nadaljuje zgodbo Marta Kos Marko. Pahor, pravi naša sogovornica, je bil "poln samega sebe" in ni hotel poslušati nobenega nasveta. Velika Pahorjeva napaka je bila tudi, da dolgo po nastopu mandata sploh ni imel tiskovnega predstavnika in je novinarske konference vodil sam. "Bil je glavni govorec, predsednik vlade in moderator. Ko so ga vprašali, zakaj še nima izbranega piarovca, pa je rekel, da za izbiro nima časa. V resnici bi si ga moral izbrati že pred volitvami," je še danes osupla Kos-Markova. Ko si je končno izbral glavna tiskovna predstavnika, pa je po njenem mnenju izbral slabo.

"Največje razočaranje zame je, da v te službe rinejo bivši novinarji, ki bi morali vedeti, kako je, če si na drugi strani. Ko pa zasedejo takšno mesto, se obnašajo kot največji amaterji. Klasični primer, kaj se ne sme delati, je bil Darijan Košir. Za to pa ni bila kriva samo Urška," pojasnjuje dr. Sommeregger. Med tri najboljše piarovce v Sloveniji uvršča Niko Dolinar, Valentina Hajdinjaka in Špelo Furlan. "Če ste kadar koli z njimi komunicirali, niste nikoli dobili občutka, da vas bodisi šikanirajo bodisi kot uradniki nastopajo proti vam. V teh službah je danes preveč balasta," trenutne razmere opisuje dr. Sommeregger.

Ker je Marta Kos Marko pred volitvami nasvete o komuniciranju pripravljala tudi za predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, smo jo vprašali, kaj mu je svetovala, glede na to, da se Janković novinarjem zlahka zameri. Zapomnili smo si denimo njegovo osornost zoper enega od naših fotografov, ki ga je fizično napodil z javnega dogodka na Prešernovem trgu. Janković se je kasneje, ko so mu povedali, nad koga se je spravil, fotoreporterju in Dnevniku opravičil. Toda ena od naših novinark je bila pred kratkim na družabni prireditvi enako deležna njegove jeze. V sproščenem ozračju novinarske novoletne zabave ji je s kamnitim obrazom dal jasno vedeti, da mu ni bilo všeč njeno pisanje o njegovem sinu. "Janković je zelo karizmatičen človek, močno pa ima izraženo tudi neverbalno komunikacijo. Je eden najbolj dostopnih politikov, če mu gre kaj na živce, pa to tudi pokaže, zlasti na neverbalen način," je bila diplomatska njegova nekdanja svetovalka Kos Markova. O najnovejši Jankovićevi "težavi" s pojasnjevanjem finančnega poslovanja podjetij, s katerimi je povezan ali ki jih ima v lasti, pa je povedala le, da je ravnal pravilno, ker je takoj sklical novinarsko konferenco. Po njenem mnenju je v takšnih primerih dobra strategija, ki je uveljavljena v ZDA: politikom svetovalci čez noč pripravijo nabor vseh možnih vprašanj, ki bi jih lahko postavili novinarji, in tudi že ustrezne odgovore nanje.