Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da so študentsko delo podražili, ker je že lep čas jasno, da predstavlja nelojalno konkurenco drugim oblikam zaposlitve, zato je treba na trgu dela omiliti njegov vpliv. Takšna so bila navsezadnje tudi priporočila iz Bruslja – omejiti študentsko delo tako, da bo spet namenjeno pridobivanju delovnih izkušenj in manjšemu zaslužku, kar se je pozneje izjalovilo. Toda vprašanje je, ali bodo z omenjenim ukrepom tak učinek tudi dosegli.

Takih učinkov ne bo

Pri Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da ne. Samo zaradi povišanih koncesijskih dajatev se obseg študentskega dela ne bo bistveno zmanjšal, saj delodajalci v zasebnem sektorju študente najemajo večinoma le ob povečanem obsegu dela ali ko nadomeščajo začasno odsotne delavce, so prepričani. »Glede na to, da bo tovrstna oblika dela še vedno cenejša od drugih, ne pričakujemo bistvenih sprememb v obsegu študentskega dela. V javnem sektorju pa bo obseg študentskega dela manjši predvsem zaradi predvidenih omejitev tovrstnega zaposlovanja,« je pojasnila Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kljub stroškovni podražitvi je še vedno študentsko delo tisto, ki je od vseh poznanih oblik v Sloveniji najbolj fleksibilno, dodaja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov. Prav zaradi fleksibilnosti je tako zelo popularno za delodajalce in to se ne bo spremenilo, meni. Če bo obseg študentskega dela upadel, bo to zaradi gibanja na trgu dela, pravi Sebastjan Česnik iz E-študentskega servisa, in ne toliko zaradi same podražitve dejavnosti. Obsega študentskega dela namreč upada že od od leta 2008 naprej. To že nekaj let zapored obsega približno tri odstotke vseh zaposlitev, vsota vseh zaslužkov študentov prek študentske napotnice pa znaša od 300 (leta 2002) do 220 (leta 2009) milijonov evrov.

Mirno se bodo prilagodili

Vsekakor bodo spremembe v razdeljevanju koncesijske dajatve vplivale na poslovanje študentskih servisov in delovanje študentskih organizacij, saj znižujejo njihove prihodke približno v tolikšni meri, kot je predvideval lani na referendumu zavrnjeni zakon o malem delu.

Česnik zato napoveduje, da bodo morali zapreti nekaj poslovalnic in odpustiti nekaj ljudi. A če so pred dvema letoma študentski servisi takšnim ukrepom nasprotovali, predstavniki študentskih organizacij pa precej divje protestirali, letos spremembe mirno prenašajo.

"Malo delo je uvajalo birokratsko brozgo, skozi katero se nihče ne bi mogel prebiti. Postopek je tehnično prekompleksen, česa takega se ne bi dalo izvajati. Zdaj pa sistem ostaja popolnoma enak, le podraži se. To je ta majhna podrobnost, ki je za nas ključnega pomena," zatrjuje. Stroške poslovanja bodo skrčili tako, da bodo več storitev opravili prek spleta in ukinili določene storitve. "Opravljamo kup storitev, ki jih po zakonu moramo, in kup storitev, ki nam jih sicer ne bi bilo treba, a so predmet konkuriranja med študentskimi servisi. Predvsem ta segment storitev bomo črtali, tukaj je še delček možnosti varčevanja," pravi Česnik.

Vedoč, da je treba varčevati, se bodo tudi v Študentski organizaciji Slovenije spremembam prilagodili s krčenjem stroškov in proti njim tokrat ne protestirajo. Izborili pa so si varovalko v zakonu, pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc. "Spremembe zakona vsebujejo tudi določilo, da znesek, ki ga prejme Študentska organizacija, ne more biti nižji od 80 odstotkov sredstev, ki so jih pridobili iz tega naslova v letu 2011," je povedal. Ker spremembe predvidevajo več sredstev, namenjenih za štipendije, pa študenti upajo, da bo vsaj problem socialno šibkih študentov ob prenovi štipendijske politike manjši.

Obdavčitev študentskega dela

Če torej podražitev študentskega dela na obseg ne bo vplivala, pa si tak učinek lahko obetamo od obdavčitve, ki jo je nedavno napovedal finančni minister Janez Šušteršič. Razmišlja namreč o tem, da bi študentsko delo in avtorske pogodbe, ki doslej niso bile obdavčene, obremenil. Spomnimo, da lahko študenti in dijaki, ki izpolnjujejo pogoje za priznavanje posebne olajšave za dijake in študente ter niso vzdrževani družinski člani, v letu 2012 prek študentskih servisov zaslužijo 10.622 evrov in ne bodo plačali dohodnine. Če študenta oziroma dijaka v svoji dohodninski napovedi uveljavljajo starši, pa lahko prek študentskega servisa ta zasluži 3587 evrov.

Kakšne nove davke za študentsko delo zdaj načrtujejo in v kakšnem obsegu, na ministrstvu za finance niso želeli povedati, saj pravijo, da "ne pojasnjujejo delovnih različic posameznih zakonskih rešitev, dokler niso te pripravljene, usklajene in oblikovane za obravnavo v vladi".

Medtem vlada še vedno ni uvedla elektronske evidence vpisa, kar bi resnično omejilo obseg študentskega dela in tako zajezilo srž problema, opozarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov. S pomočjo te evidence fiktivni vpisi na fakultete ne bi bili več mogoči in tako bi se skrčil krog upravičencev do študentskega dela, anomalij torej skorajda ne bi imeli več. "Študentsko delo pa se ne bi smelo urejati le na stroškovniku in porazdelitvi dajatve. Potrebujemo predvsem kvalitetno povezavo prakse in teorije, torej aktivno politiko zaposlovanja mladih. Brez tega problema študentskega dela ne bomo rešili," opozarja Lukič.