Tako so nam včeraj na komisiji za preprečevanje korupcije odgovorili na več vprašanj. Nanje smo jih naslovili po Dnevnikovem razkritju, da je podjetje RB Zračne črte let iz Grčije Janezu Janši oddalo v najem pod zelo ugodnimi pogoji in da je lastniško in poslovno tesno prepleteno z vladnim prevoznikom Gio Letalstvom. Med drugim nas je zanimalo, ali komisija v opisani povezavi zaznava sume korupcije.

Ta je po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije opredeljena kot "vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega". Po do sedaj zbranih podatkih v zgodbi o Janševem najemu letala obstaja verjetnost, da je v njej prišlo tako do "kršitve dolžnega ravnanja" kot do "sprejetih ali pričakovanih koristi".

Včeraj smo poročali, da so v RB Zračne črte po zatrjevanjih nekdanjega direktorja Bojana Žlebnika letalo dali Janši v najem po ceni, krepko nižji od domnevne tržne ("Janši smo zaračunali le stroške leta"). Ob tem so ga prijavili kot "let za lastno uporabo", ki ga po zakonu o letalstvu ne morejo zaračunati. Še posebej pomembna v zgodbi je druga stran enačbe. Podjetje RB Zračne črte je namreč lastniško in poslovno močno povezano z Gio Letalstvom, družbo, ki opravlja prevoze za Janševo vlado, in to tudi prek Žlebnika, ki je od marca letos njen direktor. Prav z letalom Gio Letalstva je Janša pred kratkim obiskal Berlin, kar je njegov kabinet stalo 7772 evrov.

Neposrednega odgovora od komisije, ki jo vodi Goran Klemenčič, na vprašanje o sumu korupcije nismo dobili. Posredno so potrdili so le, da nameravajo okoliščine najema letala, ceno in način domnevnega plačila, za katerega Janša tudi do včeraj ni predložil ustreznega naloga, preučiti v okviru postopka ugotavljanja premoženja funkcionarjev. Spomnimo, oktobra 2010, po razkritju, da je Simona Dimic, nekdanja vodja kabineta Boruta Pahorja, pri NLB najela 350.000 evrov posojila in da naj bi pri obnovi hiše sodelovali tudi delavci Vegrada, je komisija sporočila, da bo zadevo obravnavala "prednostno". Po zakonodaji to praviloma stori, če uvedbo postopka zahtevajo državni zbor, vlada, računsko sodišče, varuh človekovih pravic ali druge institucije. Denimo že nekaj dni po izbruhu afere s srednješolskim spričevalom je komisija poslancu Ivanu Simčiču poslala zahtevo za pojasnilo, zelo pa je pohitela tudi z objavo mnenja o domnevno sporni zaposlitvi Ane Jevšek Pezdir, žene Rada Pezdirja, na ministrstvu za finance.

"Informacije, katere podatke natanko in od koga smo v postopku že pridobili, vam do zaključka nadzora ne moremo posredovati. Načelno vam lahko povemo, da je institut nadzora nad premoženjskim stanjem namenjen tudi razjasnitvi okoliščin v zvezi z odhodki, ki nakazujejo morebitno nesorazmerje z uradno prijavljenimi prihodki," so še dodali v komisiji.