Nekatere spremembe zakona o delovnih razmerjih so nujne predvsem za odpravo anomalij na trgu dela, ki gredo v preveliko fleksibilnost delovnih razmerjih, je dejal Semolič. Pojasnil je, da zaradi tega nastajajo negotove oblike dela, ki so jim najpogosteje podvrženi mladi.

Ključni razvojni problem Slovenije je nefleksibilnost države

Ključni razvojni problem Slovenije ni rigidna delovno pravna zakonodaja, temveč nefleksibilnost države, ki ne zna ustvariti pogojev za spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, meni Semolič. Država mora po njegovih besedah ustvariti takšne poslovne pogoje, da bi se dobiček podjetij bolj usmerjal v tehnološki razvoj in nova delovna mesta.

Največjo težavo pa Semolič vidi v nesposobnosti države pri črpanju kohezijskih sredstev. "V Evropi so na voljo sredstva za infrastrukturne in prometne projekte," je poudaril. "Težko razumljivo je dejstvo, da Slovenija ni pripravljena črpati teh sredstev, saj za to niso ustvarjeni pogoji," je dodal. Prepričan je, da bi prav s temi sredstvi Slovenija lahko spodbudila gospodarsko rast in ustvarila nova delovna mesta.

Med projekti, ki nerazumno dolgo čakajo na sredstva, je izpostavil izgradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. To bi spodbudilo več sektorjev našega gospodarstva, ne samo gradbeništva, je dejal Semolič. "Vendar pa morajo biti za to ustvarjeni pogoji, ki pa se na žalost odmikajo," je dodal. EU za razvoj prometa in s tem povezane infrastrukture namenja 10 milijonov evrov, prav od vlade pa je odvisno, koliko od teh sredstev bo pridobila Slovenija, meni Semolič.

"Na vrhuncu gradbene krize Slovenija nima infrastrukturnih projektov, celo več, edino gradbeno podjetje, ki bi lahko uspešno konkuriralo, je pred stečajem," je poudaril.

Razvoj železniške strukture: porabljenih le štiri odstotke razpoložljivih sredstev

Slovenija je imela v tekoči finančni shemi na razpolago 4,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, do konca leta 2011 pa smo jih počrpali le 1,2 milijarde evrov, je opozoril strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič. Za razvoj železniške strukture je bilo tako porabljenih le štiri odstotke razpoložljivih sredstev, kar po Lukičevem mnenju kaže na "blokado pri pridobivanju sredstev".

Eden izmed razlogov za takšno "blokado" je tudi prevelika birokratizacija in izjemno težka administracija pri pripravi velikih infrastrukturnih projektov, meni Lukič. "Država mora razbremeniti ta pritisk glede dokumentov in administracije, da se pospeši investiranje," je dodal.

Izvršni sekretar ZSSS Lado Rožič se je na novinarski konferenci dotaknil tudi položaja slovenskih bank in podjetij v državni lasti. Država bi po njegovem mnenju morala določiti, kaj so strateške naložbe, ki jih bo obdržala v svoji lasti, ostale pa bi morala prodati.