Predsednik republike, ki se je ob koncu današnjega obiska v Mestni občini Koper sestal na pogovoru z gospodarstveniki na sedežu Primorske gospodarske zbornice, je ocenil, da je podpisu sporazuma botrovalo tudi to, da se je proračunski primanjkljaj nabiral dalj časa in "je bilo treba zdaj poseči veliko bolj energično", sporazum pa je bil hkrati tudi "neke vrste popravni izpit, kajti tisti, ki so oteževali dogovarjanje v prejšnjem času, ko je šlo za pokojninsko reformo, so zdaj doumeli, da je prostor za eksperimente močno zmanjšan in da je dogovor potreben".

Čeprav nihče v tem trenutku nima odgovora, ali bo prišlo do izstopa Grčije z območja evra, je nauk grške zgodbe ta, da ko gre za velike finančne probleme, je odločitev na koncu vendarle politična. Do ukinitve evra po Türkovem mnenju ne bo prišlo, vendar smo po njegovem v fazi, ko bo treba projekt skupne valute ponovno premisliti.

Prav tako se po njegovem izteka zgodovinsko obdobje, ko je prevladovalo verovanje, da lahko trg sam poskrbi za vse rešitve. Donedavnih ekscesov si ne bi smeli več privoščiti, pravi predsednik republike: "Jaz čvrsto verjamem, da je treba svetovne finančne trge bolje regulirati, in če bi se države uspele sporazumeti o neki regulativi, ki bi zmanjšala finančna tveganja, bi naredili nekaj dobrega za prihodnost." Tržno gospodarstvo kot sistem bo sicer ostalo in od njega imamo lahko vsi koristi, vendar se ne smemo spremeniti v zgolj "tržno družbo", meni predsednik.

Türk je sicer opozoril predvsem na potrebo po spodbujanju rasti gospodarstva, tudi s strani politike, pri čemer pa davčne olajšave po njegovem ne bodo dovolj.

Kot je povedal, bi bilo dobro, da vlada pove, kaj namerava s projekti, kot so npr. Luka Koper, drugi tir in drugi infrastrukturni projekti. "Ne zadošča, da ministri izražajo ideje. Prav bi bilo, da vlada in ministrstva pridejo s konkretnejšimi projekcijami in z nečim, kar bo prepričalo ljudi in zlasti gospodarstvenike, da ima ideje, kako napredovati," je dodal.

Odpravo kreditnega krča je Türk izpostavil kot prednostno vprašanje v tem trenutku. "Kar je možno narediti v smislu dokapitalizacije bank, v smislu ustvarjanja normalnih pogojev, bi moralo biti prednostno obravnavano," je pojasnil.

Prav tako se predsednik zavzema za to, "da se resno odločamo o prodaji določenih premoženj tam, kjer je to možno". Konkretno je Türk glede Luke Koper mnenja, da bi zanjo poiskali močnega strateškega partnerja iz nekega oddaljenega prostora, ki ima za sodelovanje objektiven interes. Vendar razvoj Luke Koper ni odvisen samo od lastniške strukture, pač pa tudi od gradnje tretjega pomola, ureditve prostorskih vprašanj in ureditve železniških povezav, je še izpostavil.

Glede državnega lastništva v podjetjih se predsednik zavzema za neko "pravo razmerje". "Luka Koper je tako vprašanje, kjer bi država lahko bila bolj konstruktivna in učinkovita, so pa druga vprašanja, kjer bi država lahko imela manj besede," je ocenil.

Türk je poudaril tudi pomen oskrbe z zemeljskim plinom in kot najbolj realno možnost za Slovenijo navedel Južni tok, ki ga bo treba nujno povezati s slovensko Obalo. v tem smislu bi tudi še vedno odprto razpravo o plinskih terminalih v sosednji Italiji lahko lažje izvedli.

"Povežimo glavno traso Južnega toka z Obalo in naredimo to tako, da se bomo napravili za čim bolj zanimive partnerje za italijanski trg. In potem seveda znotraj tega poiščimo tudi rešitve za terminale, ki ne sodijo v to plitvo, zaprto in onesnaženo morje," je pojasnil predsednik države.