Podobno kočljivo vprašanje je premierju Janezu Janši zastavil vodja poslancev PS Jani Möderndorfer v zvezi s plačami v kabinetu predsednika vlade. Po njegovih podatkih so za marčevske plače 18 zaposlenih v Janševem kabinetu porabili 70.000 evrov, za aprilske plače enakega števila ljudi pa kar 115.000 evrov. Möderndorfer je izračunal, da bi to poviševanje plač v Janševem kabinetu državo na leto stalo več kot 2 milijona evrov. Kaj bo šele, ko bo v kabinetu aktualnega predsednika vlade 28 zaposlenih, kolikor jih je bilo v času Pahorjeve vlade, se sprašuje poslanec. Janša je najprej ugotovil, da opozicija išče probleme tam, kjer jih ni. To enormno povečanje plač v svojem kabinetu, ki nikakor ne gre skupaj z Virantovim zakonom o plačah v javnem sektorju, je potem poskušal pojasniti s tem, da so ukinili nekatere druge službe in zato ljudje v njegovem kabinetu delajo za tri. Tako Slovenija počasi dobiva izvršilno oblast, ki normalno funkcionira, je še dodal. Bolj prepričljivo je Janša odgovoril na vprašanje Matevža Frangeža (SD), ali drastično varčevanje, vsaj tako kažejo nekatere izkušnje v Španiji, Italiji, Portugalski in na Nizozemskem, ne prinese zaželenega cilja, to je gospodarske rasti. Po Janševem mnenju tako vprašanje ni logično in ga ne bi razumela nobena gospodinja. Vprašanje je samo, ali se v Sloveniji varčevanja niso, tako kot na Portugalskem, lotili prepozno. Ocenil je, da samo varčevanje res ni rešitev. Nedavno sprejeti ukrepi bodo problem zmanjšali približno za polovico. Toda vlada je sprejela tudi ukrepe za gospodarsko rast in še jih bo. Frangež je na to pripomnil, da bo znižanje davkov zmanjšalo prilive v državno blagajno za 148 milijonov evrov, da bo povečalo gospodarsko rast, pa da je utvara. Janša je vztrajal pri svojem in v dokaz, da ukrepi delujejo, navedel izjavo predsednika uprave Krke Jožeta Colariča, kako je po vladnih ukrepih nastal najboljši čas za naložbe. Še vedno pa je zadolženost gospodarstva velik problem. Za tiste, ki bi lahko najeli posojila, bo vlada poskrbela tako, da bo odpravila kreditni krč, druge pa čakajo stečaji in prisilne poravnave, se pravi prestrukturiranje, je napovedal premier.

Pojasnil je še (odgovor Romanu Jakiču (PS)), da je Nemčijo najprej obiskal, ker je ta država naša največja gospodarska partnerica in motor evropskega gospodarstva. Nemčija se je poleg tega krizi po njegovem pravočasno prilagodila, Francozi pa so naredili bolj malo in so v tem pogledu v podobnem položaju, kot je Slovenija.