Statistična definicija družine je usklajena z mednarodnimi priporočili za popise prebivalstva. Družina je opredeljena kot življenjska skupnost najmanj dveh oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To pomeni, da osebe, ki živijo same in ki jih je bilo 1. januarja 2011 skoraj 267.000, statistično ne morejo biti družina, navajajo na statističnem uradu.
Družina je lahko sestavljena samo iz ene generacije, kar pomeni npr. mož in žena, ali pa iz dveh zaporednih generacij, kar pomeni starši in otroci.
V Sloveniji je bilo 1. januarja 2011 567.347 družin z 1,663 milijona članov, kar pomeni 81 odstotkov prebivalcev. V družinah enega ali dveh staršev z otroki živi 55,5 odstotka prebivalcev. Vsaka četrta družina je brez otrok.
Za Slovenijo je še vedno značilno tudi sobivanje več generacij v istem gospodinjstvu, tako da sta v sedmih odstotkih gospodinjstev z družino vsaj dve statistični družini.
Vsaka četrta družina je enostarševska
Vsaka četrta družina je enostarševska. Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ - 237.000, pa se njihovo število že od leta 1991 zmanjšuje. Hkrati se povečuje število družin zakoncev brez otrok, ki jih je 125.000 in so po številčnosti na drugem mestu.
Enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji. V primerjavi z letom 2002 se je število družin mater z otroki povečalo za tretjino, število družin očetov z otroki pa za skoraj dve tretjini.
Podatki o zakonskem stanu pokažejo, da sta vsaka šesta mati samohranilka in vsak četrti oče samohranilec poročena. "Iz tega lahko sklepamo, da je delež enostarševskih družin zaradi prijave prebivanja na različnih naslovih precenjen," opozarjajo na uradu.
V zadnjem desetletju se je najbolj povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki, in sicer z 29.000 na 49.000. Zunajzakonske skupnosti predstavljajo dobrih 10 odstotkov vseh družin v Sloveniji, medtem ko jih je bilo v letu 2002 7,6 odstotka. Slovenija se je po deležu družin zunajzakonskih partnerjev že v letu 2002 uvrščala v sam vrh držav članic EU.
Trimesečni porodniški dopust izrabi 90 odstotkov mater
V Sloveniji je 98.000 družin, v katerih je vsaj en otrok predšolski otrok oz. mlajši od šest let. Na splošno zaposlenost žensk v Sloveniji presega zaposlenost žensk v državah EU. Slovenija je po deležu zaposlenih žensk v starosti 15 do 64 let, ki znaša z 61 odstotka, na desetem mestu. Povprečje EU-27 pa je 58,5 odstotka.
V družinah z otroki, mlajšimi od šest let, je zaposlenih kar 91 odstotkov očetov in 81 odstotkov mater. V treh od štirih družin z obema staršema sta zaposlena oba, delež teh družin, kjer sta oba starša brezposelna, pa je en odstotek. Najmanjša je zaposlenost mater samohranilk in znaša 71 odstotkov. Kot vzrok za to na uradu navajajo dejstvo, da je med njimi tudi največ brezposelnih. Ta delež je 14 odstotkov.
Po podatkih Ankete o delovni sili iz pomladi 2010 je 15-dnevni očetovski dopust ob rojstvu najmlajšega otroka izrabilo 75 odstotkov očetov, trimesečni porodniški dopust pa 90 odstotkov mater. Leta 2010 je izrabilo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva približno 9000 staršev.
V vrtce vključenih 75 odstotkov otrok
Zaradi visoke stopnje zaposlenosti staršev in dobre organiziranosti varstva predšolskih otrok je v vrtec vključenih 75 odstotkov otrok. Vključenost otrok v vrtce narašča s starostjo otrok: med najmlajšimi je takih, ki obiskujejo vrtec, 40 odstotkov, med štiriletniki in petletniki pa čez 90 odstotkov.
Še dodatno je na povečan vpis otrok v vrtce vplivala sprememba zakonodaje v letu 2008, s katero se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačila vrtca tistim staršem, ki imajo v vrtcu več kot enega otroka, še navajajo na statističnem uradu.
