No, Vizjak je očitno pozabil, da je neznanski problem nastal tudi, ko je nekaj podobnega pred več kot poldrugim letom predlagala vlada Boruta Pahorja. Takrat ga je naredila SDS.
"Novi pokojninski zakon drastično črta dodano dobo zaradi študija celi generaciji. Ljudem, ki so zaupali pravni državi in verjeli v zakon, ki je doslej veljal, bo upokojitev za vrsto let zamaknjena," je decembra 2010 ob razpravi o pokojninski reformi opozarjal poslanec SDS France Cukjati. Zgrožen je bil tudi zaradi predlaganega znižanja starostne meje zaradi otrok. "Ta zakon bo od 1. januarja naprej priznal samo 8 mesecev na otroka, kar pri treh otrocih pomeni eno leto nenadne ukinitve pravice, da o številčnejših družinah sploh ne govorimo". Cukjati je izrazil prepričanje, da gre "za izničenje varstva pričakovanih pravic, ki je ustavna kategorija in civilizacijsko pravilo".
Njegov strankarski kolega Branko Grims je dva tedna kasneje na seji državnega zbora protestiral tudi proti ukinjanju dodatka za vojaščino. "Ti ljudje naj bi torej sedaj, ko so izgubili zdravje zaradi nečesa, h čemur jih je prisilila država, morali dlje s svojim delom plačevati pokojninsko dobo tistim, ki so bodisi služili v bližini doma ali pa so se sploh izognili služenju vojaškega roka. Je to pošteno? Trdim, da ne. Ravno nasprotno. Država je v tem primeru zagotovo dolžna poskrbeti za to, da se poskrbi za enakost pred zakonom," je opozarjal poslanec stranke, ki je skupaj z večino opozicije pomagala sindikatom zrušiti Pahorjevo pokojninsko reformo.
Slabi dve leti dni kasneje je nekdanja opozicija na to pozabila. Tako imenovani časovni bonusi za otroke, študij in vojaščino zanje niso več "pričakovane pravice in civilizacijsko pravilo", ampak "ugodnosti, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih".
Ustavno sporno dopolnilo?
Sindikati so v zvezi s tem vlado včeraj opozorili tudi na določilo, po katerem leto dni po referendumski zavrnitvi (referendum o pokojninski reformi je potekal 5. junija lani) ni mogoče spreminjati upokojitvenih pogojev. Napovedali so, da bodo preučili vse možne pravne poti za izpodbijanje veljavnosti te določbe, vključno s presojo ustavnosti. "Ne gre namreč prezreti dejstva, da od dneva referenduma glede pokojninske reforme še ni preteklo leto dni. Z drugimi besedami povedano: ni preteklo obdobje moratorija na odločanje o vprašanju, ki je bilo predmet referenduma," so zapisali v omenjeni pisni zahtevi.
Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete pravi, da zadeva ni tako enostavna. Po njegovem mnenju bi šlo za kršitev omenjene ustavne zapovedi le v primeru, če bi bila v sedaj predlaganem zakonu vsebinsko enaka ali zelo podobna rešitev kot v zakonu, ki je padel na referendumu. "Moje osebno mnenje je, da se isto vprašanje lahko uredi drugače, ne sme pa imeti vsebinsko enake rešitve," pojasnjuje Pirnat. Končno odločitev o tem, ali je dopolnilo v skladu z omenjeno ustavno določbo, bi moralo, pravi Pirnat, sprejeti ustavno sodišče. To pa, kot je njemu znano, doslej o takšni zahtevi še ni nikoli odločalo.
Peter Pogačar, glavni avtor zadnje pokojninske reforme, je včeraj ponoči poslancem na matičnem odboru zagotavljal, da "vsebinsko ne gre za identične rešitve, kot so bile zavrnjene na referendumu". "Pokojninski zakon ni urejal dodane dobe za čas študija, kar zadeva dodano dobo za čas služenja vojaškega roka in pri otrocih pa ni prinašal dobe, ampak je zniževal starost," je povedal Pogačar. Ob tem je opozoril, da ni ZSSS kot pobudnica referenduma »niti v eni od zahtev za referendum omenila dodane dobe za čas študija in vojaški rok ter znižanje starosti zaradi otrok. "Po naši oceni zato ne gre za sprejemanje rešitev, ki bi bile v nasprotju z voljo, ki so jo volilci večinsko izražali na referendumu," je dejal Pogačar.
Kaj pravi opozicija
"Člen je bil pripravljen in sprejet v maniri blitzkriega, govori pa o ukinitvi časovnih bonusov za upokojevanje. Čez noč so med drugim ukinili možnost upokojevanja za ženske in moške, ki bi želeli koristiti časovni bonus zaradi študija, moški pa tudi zaradi vojske in vzdrževanja otrok," je potek sprejemanja in vsebino po njenem mnenju protiustavnega člena pojasnila poslanka SD Andreja Črnak Meglič.
Po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra gre pri tem členu za pomanjkanje posluha za koordinacijo med generacijami, po njegovem mnenju pa je najbrž prišlo tudi do pomanjkanja koordinacije znotraj koalicije. In res se zdi tako.
Da so bili z "mini pokojninsko reformo" očitno seznanjeni le vrhovi koalicije, je pokazala včerajšnja izjava Črnak-Megličeve o vidni zadregi koalicijskih poslancev na seji odbora za finance in monetarno politiko ob začetku obravnave amandmaja. A kljub zadregi in temu, da si je opozicija po besedah Črnak-Megličeve vzela čas za enourno pojasnjevanje, da je 169. člen protiustaven, ga je koalicija podprla soglasno. "Glasovali so kot kakšen glasovalni stroj. 169. člen je sporen v številnih točkah, prav tako pa prinaša sporno ureditev za vojne veterane, invalide, skratka, najdemo celo vrsto protiustavnosti."
Današnja izredna seja državnega zbora se bo začela z nagovoroma premierja Janeza Janše in finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Za oba je predvidena okrogla ura, poznavalci pa pričakujejo maratonsko sejo, ki se bo morda končala šele pozno v petek.
