"Izkušnje minulih let tako doma kot v tujini kažejo, da je pokojninsko varčevanje lahko uspešno zgolj v obliki kolektivnih shem. Zato je od države, ki je hkrati tudi največji delodajalec, pričakovati dolžno skrbnost za dolgoročno zagotavljanje socialne varnosti svojih državljanov," nam je včeraj pojasnila Vesna Razpotnik iz Modre zavarovalnice. Poudarila je tudi, da mora država spodbujati razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja, poenotiti poslovanje (metode vrednotenja, poročanje) med različnimi izvajalci, obenem pa zagotoviti primerne davčne spodbude. Pomembne izboljšave si je drugi pokojninski steber obetal v okviru pokojninske reforme, ki pa je lani padla v vodo. Višina premij za dodatno pokojnino, ki je odvisna od delovne dobe, se letos giblje od slabih 27 pa vse tja do 56 evrov, povprečno pa več kot 205.000 "zavarovanih" javnih uslužbencev dobi na osebne račune dobrih 33 evrov na mesec - lani se je ta številka gibala pri nekaj manj kot 30 evrih. To pomeni, da bi jim letos v skladu s kolektivno pogodbo pripadalo do 80 milijonov evrov oziroma do 6,6 milijona evrov vsak mesec.
Če si velika večina izvajalcev od vsakega evra vplačane premije prek vstopnih stroškov vzame več kot 2,5 centa, nekateri celo tri cente, pa so ti stroški v primeru ZVPSJU znatno nižji in znašajo 0,5 odstotka. Tako bi izpad rednih prilivov povzročil le pol milijona evrov visok primanjkljaj. Bojazen, da bi začasna ukinitev vplačevanja premij "zamajala" Modro zavarovalnico, je tako povsem odveč. Res ima sklad ZVPSJU za več kot 550 milijonov evrov premoženja, ki bo ta čas verjetno stagniralo, vendar si bodo vsako leto od tega zneska v vsakem primeru odtegnili pol odstotka, torej najmanj 2,5 milijona evrov. Navsezadnje pa Modra zavarovalnica še enkrat toliko "zasluži" z upravljanjem sklada KVPS, v katerega vplačujejo podjetja.
