V elektroenergetski sistem namreč prihajajo novi elementi, ki povzročajo dodatne stroške. Tudi v gospodinjstvih se pojavljajo veliki porabniki, kot so toplotne črpalke, prihajajo električni avtomobili. "Pametna omrežja so vključevanje novih in starih tehnologij v učinkovit sistem. V svetu je gonilo razvoja omrežij industrija. Na trg pametnih omrežji vstopajo in ga počasi prevzemajo tudi multinacionalke," je še pojasnil Omahen na današnji predstavitvi programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji.

Izpostavil je, da želijo s pametnimi omrežji omogočiti dolgoročno zasledovanje okoljskih zavez, znižati investicijske izdatke v omrežje, omogočiti kakovostno oskrbo z električno energijo ter omogočati uporabo novih tehnologij industriji. "V Sloveniji ni podjetja ali organizacije, ki bi bilo sposobno pokrivati koncept v celoti, zato je nujno sodelovanje," je dodal.

"Pametna omrežja pomenijo večja vlaganja v omrežje v prvi fazi implementacije, do leta 2030 pa naj bi s tem prihranili pol milijarde evrov," opozarja Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in dodaja, da je osnovni predpogoj za vpeljavo pametnih razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije.

Pametna omrežja, opozarja Papič, ne pomenijo, da se bodo znižali računi za električno energijo. Cene energije bodo rasle, a bistveno manj kot brez pametnih omrežji. "Brez pametnih omrežij ni učinkovite rabe energije in ne obnovljivih virov energije. Lotevamo se drobtin, ne pa sistema. Pametna omrežja so osnovna struktura, ki jo potrebujemo za okoljske cilje," je še izpostavil Papič.

Napredne sisteme narekujejo evropske direktive

Omahen z Elektroinštituta Milan Vidmar pravi, da so slovenska podjetja že sedaj sposobna vpeljave pametnih omrežij. "S tem smo se začeli prej ukvarjati kot Avstrijci, vendar so nas pri demonstracijskih projektih že prehiteli. Do sedaj smo za različne projekte, koncepte porabili od 30 do 40 milijonov evrov, a to moramo sedaj nadaljevati," je opozoril.

Direktor tehniškega sektorja v SODO Ivan Šmon pa je poudaril, da moramo napredne merilne sisteme (pametne števce) uvesti že zaradi evropske direktive. "Pripravljena je analiza in sam program, povratne informacije z ministrstva za gospodarstvo, pa še ni," je dodal. V petih letih naj bi za ta projekt potrebovali 172 milijonov evrov, masovna implementacija pa bi trajala od leta 2014 do 2019.

Šmon je obenem pojasnil, da bi za obdobje od leta 2011 do leta 2020 za nadgradnjo potrebovali 1,7 milijarde evrov, skupaj s pametnimi omrežji pa 2,05 milijarde evrov. Že za obstoječ sistem pa trenutno manjka sredstev za investicije. Za uvedbo pametnih omrežji bi torej do leta 2020 potrebovali predvidoma 320 milijonov evrov.

Uvedba pametnih omrežij odvisna predvsem od finančnih virov

Pojasnil je tudi, da je bil glavni vir financiranja investicij do sedaj amortizacija in donos na sredstva. "Razkorak v letu 2012 med tem, kar zmoremo in tem, kar bi morali investirati v omrežja, znaša že 66 milijonov evrov," je izpostavil Šmon.

Uvedba koncepta pametnih omrežji pa je po njegovem mnenju v največji meri odvisna od zagotovitve ustreznih finančnih virov. "Se pa ne naslanjamo samo na povečanje omrežnine, ker vemo, da je to nerealno," je še dodal.