Sredi aprila je državni zbor namreč potrdil nove interventne ukrepe za letošnje leto, ki izplačilo regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina več kot 25-odstotni lastnik, omejujejo na višino minimalne plače v državi, torej največ 763 evrov bruto. Izvajanje tega zakona lahko v naslednjih tednih zadrži le morebitni referendum, ki ga predlaga policijski sindikat.
V podjetjih Javnega holdinga Ljubljana so tako regres izplačali že februarja. Zaposleni v podjetju Vodovod- Kanalizacija so prejeli 1084 evrov bruto regresa, v Energetiki so zaposlenim izplačali kar 1485 evrov, v Snagi dobrega tisočaka, šoferji Ljubljanskega potniškega prometa pa so dobili 1088 evrov bruto dodatka za dopust. V Javnem holdingu Ljubljana, pod katerega sodijo omenjena štiri javna podjetja, so zaposlenim izplačali regres v višini 1140 evrov, kar pomeni, da je holding skupaj s podjetji za regrese porabil 2,5 milijona evrov. Prav tako so dodatek za letni dopust že izplačali tudi v javnem podjetju Žale, zaposleni so prejeli okoli 700 evrov bruto. V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice pa so zaposlenim izplačali 1178 evrov bruto regresa.
V javnem stanovanjskem skladu mestne občine bodo zaposlenim letos regres izplačali ob majski plači, kot kaže največ v višini minimalne plače, kakor določa interventni zakon. Prav tako regresa še niso izplačali v Lekarni Ljubljana in Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, kjer bo moral biti regres prav tako omejen na višino minimalne plače. Regresa še niso dobili tudi zaposleni na občinski upravi, pravijo pa, da ga bodo izplačali v skladu z veljavnimi predpisi. Zaposleni na občini bodo potemtakem prejeli 584 evrov neto dodatka za dopust.
