Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so se sogovorniki dotaknili vprašanj javne besede, svobode izražanja, problemov, ki jih prinaša praksa sovražnega govora, in drugih vprašanj, povezanih z medijskim prostorom. V pogovoru so se zavzeli za čim bolj strpno razpravo o vseh družbenih vprašanjih in za upoštevanje odgovornosti, ki spremljajo svobodo javnega izražanja. Pri tem je Türk posebej poudaril pomen profesionalnega in etičnega delovanja medijev, ki imajo poleg informativnega tudi vzgojno in izobraževalno poslanstvo.
Verska svoboda je v Sloveniji priznana človekova pravica
V nadaljevanju pogovora so izpostavili krizne razmere in humanitarna vprašanja, ki jih te prinašajo. Izmenjali so ocene o dosedanjem delovanju humanitarnih organizacij v Sloveniji ter sodelovanju med uradom predsednika republike in slovenskimi humanitarnimi organizacijami pri reševanju najbolj akutnih humanitarnih vprašanj. Predsednik republike je ob tem poudaril zelo pomembno in koristno vlogo, ki jo igra Slovenska karitas na področju humanitarnega dela v Sloveniji, so sporočili iz Türkovega urada.
Škofje pa so na današnjem srečanju, kot so sporočili iz tiskovnega urada SŠK, poudarili, da je verska svoboda v Sloveniji priznana človekova pravica in je zakonsko urejena na evropsko primerljiv način. A smo po njihovih navedbah kljub temu v zadnjih letih priča pogostemu sovražnemu govoru, še posebej na račun Katoliške Cerkve in njenih temeljnih vrednot.
"Zaskrbljujoče je dejstvo, da ima javnost do teh pojavov veliko toleranco, kakor tudi to, da se pristojne državne institucije, katerih naloga je varstvo temeljnih človekovih pravic, ne odzivajo ustrezno oziroma uporabljajo dvojna merila," so po srečanju zapisali v tiskovnem uradu SŠK.
Nepoznavanje religioznosti in religije okolja
Škofje menijo, da je izražanje verske nestrpnosti v slovenskem prostoru delno pogojeno z nepoznavanjem religioznosti, posebej še religije okolja, ki je krščanstvo. Neznanje pa je ugodna okoliščina za nastanek predsodkov, zato se zavzemajo za uvedbo ustrezne oblike obveznega izbirnega pouka o religiji in etiki v javnem šolstvu.
Kot navajajo, je tak pouk uveljavljen standard v evropskem prostoru in celo v evropski šoli. Cilji tega predmeta pa so predvsem posredovanje informacij o verstvih, vzgoja za svobodno izbiro ter strpnost, dialog in sožitje. Želijo si, da na tej točki postanemo primerljivi z Evropo.
Sicer pa škofovska konferenca sprejema in podpira varčevalne ukrepe vlade. Menijo, da so ukrepi za preprečitev še hujše krize nujni. Nasprotujejo pa temu, "da bi nujno varčevanje postalo izgovor za ideološko motivirano nasprotovanje zasebnemu šolstvu".
