Naj spomnimo, da je ŠOS lani organiziral protestni shod proti uvedbi malega dela, ki je po daljšem obdobju hujskaške retorike svoj vrhunec doživel pred parlamentom. Hujskaška retorika, ki je zaznamovala stopnjevanje napetosti je dodaten zagon doživela tudi na dan protesta, ko so govorci, med njimi tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, mlade še zadnjič pozivali k uporništvu. Protest se je naposled spremenil v izgred, ko se je množica s kamenjem znesla nad obličjem parlamenta, organizatorji in govorci pa so se od dogodka hitro distancirali.
Ker je bil ŠOS ob tokratnih predlaganih varčevalnih ukrepih relativno neopazen, smo od njih želeli izvedeti, če so se za odsotnost s protestov odločili, ker deloma prevzemajo odgovornost za lanske dogodke pred parlamentom ali pa se jim trenutni ukrepi, ki uvajajo višanje koncesijskih dajatev za študentsko delo, zdijo za študente ugodnejši od malega dela, ki bi ob morda celo nižji obdavčitvi vključevalo zdravstveno zavarovanje in leta za pokojnino?
"Enačenje začasnih ukrepov s predlogom malega dela, ki je bilo sporno v več segmentih, ne samo v višji obdavčitvi, ni smiselno. Kar se pa tiče sodelovanja študentov v protestu proti varčevanju, pa moramo poudariti, da je ŠOS ves čas opozarjal, da takšne zaostritve niso smiselne v izhodišču dogovarjanja, temveč so lahko le rezultat neuspešnega dialoga. Sklenjeni kompromis je logično botroval odločitvi, da se ŠOS organizirano tokrat ne priključi stavkovnemu valu,“ je v odgovorih na naša vprašanja zapisal predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc.
Študentska organizacija tokrat stavi na dialog z vlado
Urbanc prav tako pravi, da je ŠOS predlagane ukrepe videla kot "izhodišča za pogajanja in se v tej luči tudi odzvala ter pozvala pristojna ministra k dialogu. Prav tako smo tudi sami pripravili določene predloge, ki pa ne bi neposredno prizadeli študentov oziroma jim oteževali čas študija. Tako smo na področju študentske prehrane, študentskega dela, bivanja … dosegli začasen konsenz z željo po nadaljnjem celostnem urejanju študentske problematike. Ob rebalansu proračuna pa so bili predstavljeni še varčevalni ukrepi na področju visokega šolstva, o katerih se ŠOS z resornim ministrom sicer ni dogovarjal. Kljub temu moramo poudariti, da se na ŠOS že vseskozi zavzemamo za povečanje sredstev financiranja visokega šolstva in za javno, dostopno ter kakovostno visoko šolstvo. Takšno stališče bomo zagovarjali še naprej.“
Dodal je tudi, da so "glede varčevalnih ukrepov, ki jih predvideva Zakon o uravnoteženju javnih finance, s pristojnima ministroma, MIZKŠ in MDDSZ, dosegli začasen konsenz. V prihodnje pa pričakujemo, da bomo še bolj aktivno sodelovali pri celostnem urejanju študentske problematike. Na ŠOS vseeno opozarjamo, da razumemo nastale krizne razmere, pa vendar je posledično visoka obdavčitev študentskega dela (kar lahko v končni fazi pomeni znižanje urnih postavk, saj bodo delodajalci breme višje obdavčitve verjetno prenesli na študente, ki bodo v tem primeru morali za enak zaslužek delati več), lahko rizična, saj bomo prave izračune in konkretne posledice vsi skupaj uvideli šele po pretečenem letu. Tega se toliko bolj zavedamo, saj je študentsko delo žal še vedno sredstvo za preživljanje med študijem, ki mnogim študentom (po ocenah več kot tretjini) omogoča, da sploh lahko študirajo.“
