Janša je spomnil, da je državni zbor pred kratkim ratificiral evropsko pogodbo o fiskalnem paktu, kljub temu pa predstavniki poslanskih skupin danes vnosa pravila v ustavo niso podprli. Rok za sprejem takšnega pravila se sicer še ni iztekel, je pa po besedah premiera vsaka država članica v drugačnem položaju. Nemčija je denimo fiskalno pravilo sprejela že pred tremi leti in danes "žanje rezultate", je povedal Janša.

Janša ne razume kako lahko PS in SD moti omejitev referenduma

Kot je dejal, ne razume, kako lahko Pozitivno Slovenijo in SD, ki sta bili v preteklosti najbolj za omejitev referendumskega odločanja, moti, da bi imelo fiskalno pravilo za posledico prav omejitev referenduma. Možnost, da se spremeni člen ustave, ki govori o referendumu, je po njegovih besedah sicer možna, a se je razprava o tem, da fiskalna zakonodaja ne more biti predmet referenduma, nekoč že končala neuspešno.

"Po današnjem sestanku je očitno ta koalicija zelo sama pri iskanju rešitev za izhod iz krize," je zato položaj po današnjem posvetu ocenil premier.

Opozoril je, da se vlada trudi delati vse, da bi, kolikor je to mogoče, rešila letošnje leto pred "finančno katastrofo". Glede na to, da Slovenija aprila še vedno nima realnega in operativnega proračuna za leto 2012, je bil kritičen do ocen predstavnikov opozicije, da se državi ne mudi in da bi veljalo preložiti odločanje o rebalansu in spremljajoči zakonodaji.

"Vsak dan, ko je Slovenija brez realnega in operativnega proračuna, ko je brez zapisa fiskalnega pravila v ustavo, plačujemo dražje obresti na naše kredite in imamo manjše možnosti za nadaljnje zadolževanje, ki je še potrebno," je poudaril predsednik vlade. Ob tem je izpostavil, da je že čas za pripravo elementov za državna proračuna za leti 2013 in 2014.

"V naslednjih dneh bo DZ doživel srečanje z resnico, s stanjem, kakršno je v Sloveniji," je posvaril Janša. Četudi je časa malo in gre na račun prihodnjih generacij, pa se je koalicija odločila za preložitev parlamentarne razprave o rebalansu in spremljajoči zakonodaji s 7. na 10. maj, je povedal. Koalicija bo ta čas izkoristila za pogovore, je pojasnil.

Fiskalno pravilo odpira vprašanje referenduma

Jani Möderndorfer (levo) je po posvetu dejal, da fiskalnega pravila, kot je predlagano trenutno, v PS ne bodo podprli, saj "skrito" odpira vprašanje referenduma. Vprašanja referenduma pa po mnenju PS ne gre reševati skrito s posameznimi koraki znotraj ustave, temveč ga je treba odpreti na splošno.

V PS so po besedah Möderndorferja za jasno določitev tega, v katerih primerih referendum sploh pride v poštev, da bi si tako nalili čistega vina. Dodal je, da v PS ne pristajajo na referendume s področja človekovih pravic, zavzemajo pa se tudi za določitev referendumskega praga, nad katerim bi bil referendumski izid veljaven.

Ne bomo podpisovali takih dokumentov

O partnerstvu za izhod iz krize je dejal, da v največji opozicijski stranki podpirajo sodelovanje, da pa niso pripravljeni podpisovati tovrstnih dokumentov, saj lahko predsednik vlade katero koli stranko v DZ kadar koli pozove k sodelovanju. "To sodelovanje lahko sprejmemo ali pa tudi ne," je dodal.

Po mnenju Möderndorferja se sicer s sprejemanjem rebalansa proračuna za letošnje leto in zakona o uravnoteženju javnih financ ne mudi. Skladno s tem v PS predlagajo prestavitev odločanja za deset dni, da bi ta čas o teh vprašanjih lahko tekla politična razprava in socialni dialog.

Javnost ne sodeluje, če se jo ''vleče za nos''

Predsednik SD Pahor pa je po posvetu poudaril, da je po njegovih izkušnjah slovenska javnost na spremembe pripravljena le takrat, ko ima občutek, da je politika "ne vleče za nos". Sam si bo prizadeval, da bi poslanke in poslanci SD podpirali vnos fiskalnega pravila v ustavo, a to pravilo po njegovih besedah ne bi smelo predstavljati obvoda za omejevanje referenduma.

Zato je Pahor danes predlagal, da bi hkrati začeli urejati tudi referendumsko zakonodajo, v kateri bi določili, da zakoni fiskalne narave ne bi bili predmet referendumskega odločanja. Če bi takšno zakonodajo sprejeli, bi ob fiskalnem pravilu imeli po besedah Pahorja dve takšni spremembi, ki bi zagotovili "reformno sposobnost Slovenije". Pahor je imel vtis, da je bil ta njegov predlog dobro sprejet.

Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so se sicer danes pogovarjali tudi o predlaganem partnerstvu za izhod iz krize. Vendar pa je po besedah Pahorja ravno vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek prednostna politična naloga. Poleg tega vodje strank sestavljajo tudi koordinacijo predsednikov parlamentarnih strank, ki se sestane vsakič, ko kdo od njih presodi, da gre za obravnavo pomembnih vprašanj, je pojasnil.

Pahor je spregovoril še o zakonu o uravnoteženju javnih financ in izpostavil, da bi morebitni padec zakona na referendumu pomenil veliko gospodarsko in politično negotovost. Zato si želi, da bi vlada s socialnimi partnerji našla kompromisne rešitve. Kot je dejal, bi bilo bolje, da bi zakon zagotavljal zgolj 500 ali 600 milijonov evrov prihranka, kot pa da bi padel na referendumu.