Ankaran, Tito in prispevki za delavce
Predsednik ustavnega sodišča je spomnil na nekatere pomembne zadeve, o katerih se je moralo lani izreči ustavno sodišče. Med njimi je omenil vprašanja glede poroštva za stabilnost evra, ustanovitve občine Ankaran, problematike (ne)plačevanja prispevkov za delavce, nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ureditve parlamentarne preiskave in poimenovanja Titove ulice.
Prav tako je ustavno sodišče presojalo glede dopustnosti treh referendumov, o pokojninskih reformi, o dokumentarnem in arhivskem gradivu in družinskem zakoniku. Pri tem je Petrič poudaril, da ustavno sodišče ni presojalo o smotrnosti pokojninske reforme, dostopa do arhivskega gradiva ali o vsebini družinskega zakonika, ampak so odločali o tem, ali so referendumi dopustni iz ustavnopravnih razlogov.
Vrata referenduma so preširoko odprta
Kot pravi, se mu osebno zdi, da so vrata do referenduma preveč široko odprta. Kar pa zadeva samo ustavno sodišče, je spomnil še na pobudo za spremembo ustave, s katero bi se ustavnemu sodišču zagotovilo možnost koncentracije na pomembnejša ustavnopravna vprašanja. Čeprav so v zvezi s spremembami ustave v DZ sedaj druge prioritete, je tudi ta zadeva z vidika pravne države pomembna, je opozoril Petrič.
V zadnjih dveh letih so namreč po njegovih besedah na ustavnem sodišču že uvedli različne notranje ukrepe, da bi pospešili delovanje in stranke ne bi čakale preveč časa, ter da bi po drugi strani lahko več časa namenili zadevam, ki so po njihovi presoji bolj pomembne.
Po vzoru mnogih tujih ustavnih sodišč so uvedli tudi novo prakso. Tako ustavno sodišče po pregledu prejete ustavne pritožbe v primeru, da je glede na obstoječo ustavnopravno prakso očitno, da nima možnosti za uspeh, o tem najprej piše vlagatelju. Obvestijo ga, kako vidijo njegovo vlogo, da pa bo sodišče vsekakor o vlogi odločalo, če bo pri njej vztrajal.
Občine so v upoštevanju odločb ''počasne''
Odstotek ugodenih zadev je po Petričevih besedah skromen. A pri tem poudarja, da njihovega dela ne gre vrednotiti v kvantitativnem smislu, ampak so lahko merila uspešnosti lahko le stvar resne, kakovostne, poglobljene presoje. Kerševan je dodal, da ustavno sodišče zaenkrat z vsemi napori obvladuje odločanje v razumnem roku.
Kar zadeva spoštovanje odločb ustavnega sodišča, pa njegov predsednik ocenjuje, da je kar dobro. Še naprej ostaja neuresničena odločba glede Mestne občine Koper iz leta 1998. Poleg tega zakonodajalec odločitve ustavnega sodišča ni uresničil še v dveh primerih, po Petričevih besedah pa so pri uresničevanju njihovih odločitev morda "bolj počasne oz. zadržane občine", kjer sedem odločb ostaja neuresničenih.
Sicer pa se je Petrič danes dotaknil tudi vprašanja varčevanja. Poudaril je, da na ustavnem sodišču že nekaj let uveljavljajo skromnost v delovanju. Zavedajo se namreč, da mora Slovenija, če hoče biti uspešna moderna država, živeti skrajno racionalno.
