Jerajeva je vprašala, če smo v Sloveniji "dejansko dosegli določeno kakovost". Ob tem je spomnila, da smo v zadnjih letih obravnavali cel kup raznih mednarodnih raziskav, v katerih se naši šolarji niso najbolje odrezali, zato jo zanima, "kakšno je dejansko stanje na tem področju, kolikšna je dejanska zasedenost in koliko otrok sedi v posameznih razredih v osnovnih šolah, ker se pojavljajo različni podatki o tem. Turka je tudi prosila za oceno, koliko bi lahko privarčevali, če bi bolj zapolnili razrede.

Turk je odgovor začel s statistiko – dejal je, da je povprečno število otrok na vzgojiteljico oz. vzgojitelja v vrtcu v evropskih državah 13,7 otroka, medtem ko je v Sloveniji ta številka nižja, med 8 in 9,4 v nižji oz. višji starostni skupini, "torej smo krepko pod povprečjem". Po njegovih navedbah je povprečje v državah OECD 21,4 otroka na oddelek v OŠ, medtem ko v Sloveniji ta številka znaša 18,5. Za srednje šole je povprečje držav OECD 24 otrok v razredu, v Sloveniji pa 19,8. Dodal je še, da v državah OECD učitelj z učenci v razredu preživi 780 ur letn, v Sloveniji pa 690 ur letno.

Primerjalno slabši rezultati so pri slovenščini?

"V zvezi s kvaliteto izobraževanja v Sloveniji, moramo ugotoviti, da osnovno šolstvo ni slabo, to kažejo PISA testi, predvsem matematika, naravoslovje je med boljšimi državami na svetu, slabše oziroma primerjalno slabši rezultati so pri slovenščini," je povedal Turk in opozoril, da "pada pa kakovost slovenskega izobraževanja, ko ljudje dlje časa hodijo v šolo".

Na univerzah, v visokem šolstvu ne dosegamo več enake kvalitete, kot na drugih področjih, opozarja Turk in dodaja, da se pri vprašanju, ali večji normativi, večje skupine pomenijo padec kakovosti lahko naslonimo na študijo OECD, v kateri so "eksplicitno napisali, da v vsem pregledu članic OECD-ja v dolgih desetletjih niso opazili, da bi velikost oddelkov imela kakšno zvezo s kakovostjo rezultatov."

Za tiste, ki ne želijo verjeti OECD, kot da je to "neka mednarodna zarota kapitala", je Turk še povedal, da je nekaj podobnega prejšnja vlada vprašala računsko sodišče, to pa je ocenilo, "da povečan normativ ne vpliva na slabšo kvaliteto".

Štrukelj: Minister bi se moral nekoliko umiriti

Za komentar smo se obrnili na Branimirja Štruklja, ki je za Dnevnik.si povedal, da minister Turk podatke OECD "navaja zelo selektivno, le tiste podatke, ki mu odgovarjajo", izpusti pa dele, kjer je Slovenija že pod povprečjem. "Gre za popolnoma enostransko uporabo podatkov. Tiste informacije, ki so za evropske države bistveno relevantnejše, so objavljene v publikaciji Key Data on Education (to bodo pri Svizu predstavili danes, op.a.). Ti podatki govorijo popolnoma drugo zgodbo, v kateri je stanje v Sloveniji že pod povprečjem ali celo na robu sprejemljivega," je povedal Štrukelj.

Dodal je, da bi se moral minister Turk nekoliko umiriti, njegove navedbe o tem, da se je prejšnja vlada obrnila na računsko sodišče, pa je komentiral z vprašanjem "Kaj lahko sodišče sploh pove o takšnih strokovnih vprašanjih?"

V povezavi z aktualnim vprašanjem glede delovnih obveznosti učiteljev v Sloveniji so pri Svizu skupaj s Centrom za študij edukacijskih politik pri Pedagoški fakulteti v Ljubljani pripravili žepnico Za kakovost javnih vrtcev in šol: primerjalne analize, kjer so med drugim predstavili tudi točke zgoraj omenjene publikacije Key Data on Education in podatke OECD.

"Ukrepi bi znali imeti negativne učinke na otroke v vrtcu"

Osnovni namen žepnice je, kot je dejala ena od avtoric Ljubica Marjanovič Umek, da so na enem mestu prikazani primerjalni podatki za različne ravni izobraževanja z vidika strukturnih kazalcev kakovosti. "Poskuša se odgovoriti, kakšni so trenutni pogoji za izvajanje predšolske vzgoje v vrtcih in osnovnošolskega progama, deloma tudi srednješolskega, pa tudi, kaj se bo spremenilo, če se uvedejo predlagani ukrepi," pojasnjuje Marjanovič Umkova.

Pri kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu je po njenem mnenju pomembna ohranitev sedaj veljavnega števila otrok v oddelku, večanje razmerja med urami skupnega dela vzgojiteljice in pomočnice ter večanje igralnega prostora za otroke. A ukrepi gredo v obratno smer, zato se zdi, da bi znali dolgoročno imeti negativne učinke na otroke v vrtcu in na njihov razvoj kompetentnosti, je poudarila.

Kodelja: Vladini ukrepi so sporni

Poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o ekonomskem položaju Slovenije za leto 2010 se tudi v sedanjem času po besedah Zdenka Kodelje, sicer strokovnjaka s Pedagoškega inštituta, poskuša uporabiti kot argument za sprejemanje ukrepov, ki bistveno posegajo v stanje šolstva. Pri tem je poudaril, da je poročilo pisano samo z ekonomske perspektive, čeprav obravnava tudi izobraževalno področje. "V tem smislu je poročilo pristransko, saj iz njega ne moremo legitimno sklepati na celoto, ali je slovensko šolstvo dobro, ali slabo," meni Kodelja.

Predlagani vladni ukrepi so po njegovem sporni. "Eden od ukrepov je, da se del denarja, ki naj bi ga v Sloveniji nadpovprečno trošili za osnovno šolstvo, odvzame in se ga prenese v visoko šolstvo, kjer pa Slovenija, spet v negativnem smislu, odstopa od povprečja držav OECD, ker vlaga premalo v visoko šolstvo," pravi Kodelja.