Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Žerjav je ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ novinarjem pojasnil, da vlada nima več manevrskega prostora, da pa je odprta za socialni dialog. "Na osnovi socialnega dialoga so spremembe možne, dokler je možno vlaganje dopolnil v državnozborskem postopku," je dodal.

Nasprotovanje vsemu, kar je predlagano

Vlada sicer po Žerjavovih besedah pričakuje bolj realno razpravo. "Verjamem, da se da tudi kaj dogovoriti in spremeniti. Vse je odvisno od dialoga, sprejemanja kompromisov," je povedal.

O poteku današnje seje ESS je dejal, da so večinoma poslušali nasprotovanje "vsemu, kar je predlagano". "Nasprotovati vsemu se ne da. Mi potrebujemo spremembe, prihranek, da nastavimo trend uravnoteženja javnih financ do leta 2015," je dejal.

Vlada se po ministrovih besedah ne boji referenduma. "Referenduma pa se moramo bati vsi skupaj, celotna država. Če bo do njega dejansko prišlo in bo zakon padel, bo imela država eno leto zvezane roke za kakršne koli ukrepe, podobne danes predlaganim. Ostal bi samo dvig DDV," je opozoril.

Dodal je, da bi zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) prizadelo vse - socialno najšibkejše, tiste, ki imajo veliko, in gospodarstvo. Torej bi z dvigom DDV še bolj obremenili realni sektor, s tem pa bi izgubili nova delovna mesta, namesto da bi jih ustvarjali, je sklenil.

Vlada posluša, a tudi sliši?

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Zorko je medtem ob robu seje dejal, da sindikati v današnji razpravi od delodajalcev pogrešajo konkretne ukrepe, zlasti pritisk na ministrstvo za gospodarstvo, "ki bi moralo pripraviti program investicij, kako zagnati gospodarstvo". "Vse, kar sedaj poslušamo, je, da se bo gospodarstvo zagnalo, če se bodo znižale socialne pravice," je bil kritičen.

Iz pogovorov na seji je po njegovih besedah videti, da vlada posluša, "upam, da bodo njeni predstavniki tudi kaj slišali".

V zvezi z navedbami vlade, da je mogoče predlog zakona še spreminjati z dopolnili, je opozoril, da amandmaje vlaga politika. "Torej je končna volja v prvi vrsti in izključno odvisna od politike," je dejal. Dodal je, da ima pri tem glavno besedo koalicija, ki ima v DZ večino.

"Vsaka vlada svari pred referendumom"

Odzval se je tudi na Žerjavovo svarilo pred referendumom. "Vsaka vlada svari pred referendumom," je pojasnil. O dvigu DDV pa je povedal, da velja o tem ukrepu razmisliti, da je treba dobiti izračune in analize. Kot je poudaril, nasprotuje višji obdavčitvi osnovnih življenjskih potrebščin, a je za višjo obdavčitev luksuznih dobrin, ki je zdaj 21-odstotna.

Prav tako se z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo ne strinjajo v Pozitivni Sloveniji (PS). Kot je v odzivu poudarila poslanka PS Alenka Bratušek, dvig zgornje stopnje DDV za eno ali dve odstotni točki ne bi prizadel najšibkejših, saj ne bi vplival na spremembo cen osnovnih življenjskih potrebščin.

Dvig zgornje stopnje DDV tudi ne bi povzročil izgube delovnih mest, zmanjševal potrošnje ali negativno vplival na gospodarsko rast, je prepričana Bratuškova, ki se pri tem sklicuje na ocene ekonomskih strokovnjakov.

Kot je dodala, bi bili s tovrstno potezo varčevalni ukrepi manj radikalni. "To se je izkazalo tudi v državah, ki so že dvignile DDV," je poudarila, pri tem pa naštela Finsko, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Francijo.

"V Pozitivni Sloveniji vztrajamo pri stališču, da bi morali do konsolidacije javnih financ priti z uravnoteženimi ukrepi na obeh straneh proračuna - tako odhodkovni kot tudi prihodkovni," je poslanka zapisala v sporočilu za javnost.

V zvezi z današnjo sejo ESS so se oglasili tudi v sindikatu Mladi plus. V sporočilu za javnost so vlado pozvali, naj pokaže zrelost in namesto metanja opek na vse prebivalce vsem generacijam ponudi produktivne ukrepe, s katerimi bo mogoče prihodnost graditi z večjim upanjem.

Če kdo misli, da interventni zakon ni potreben, se moti

Minister za delo Andrej Vizjak je ob koncu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri so razpravljali o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, dejal, da bodo opozorila preučili. Nekatera so na mestu in jim bodo prisluhnili, je dejal. Čas za spremembo predloga zakona je do končne obravnave v DZ, ki naj bi bila v začetku maja.

"Predlagani ukrepi so prva tableta za normaliziranje stanja v državi, ki pa ni zadostna. O tem, kaj bo še treba storiti, se bomo še dogovarjali v nadaljevanju," je napovedal. "To je interventni zakon. Če kdo misli, da ni potreben, se moti," je opozoril.

Vizjak je poudaril, da zakon ne bo prizadel najšibkejših. Kljub temu pa je zagotovil, da bodo nekaterim opozorilom prisluhnili, tako npr. glede otroškega dodatka, glede zamrznitve socialnih transferov in skrajšanja obdobja za prejemanje nadomestila za brezposelnost.

Na novinarski konferenci po seji je minister povedal, da so socialni partnerji danes govorili tudi o vprašanjih, ki jih bo treba razrešiti v prihodnjih mesecih in letih. Pri tem je izpostavil, da bo treba najprej rešiti akutne javnofinančne težave, šele nato bodo smiselni pokojninska reforma, reforma trga dela in drugi srednjeročni ukrepi.

Zelo pestra razprava

Po mnenju predsedujočega ESS in generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je bila današnja razprava socialnih partnerjev zelo pestra. Glede na današnje poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki kaže na velike težave slovenskega gospodarstva in javnih financ, je na novinarski konferenci v imenu delodajalcev opozoril, da je sprejetje predlaganega zakona zelo pomembno.

Dejal je tudi, da mora v javnem sektorju priti do zavedanja, da so problemi posledica prevelikega zadolževanja in prevelike porabe v javnem sektorju v zadnjih treh letih. Breme mora po njegovih besedah poleg realnega sektorja deliti tudi javni sektor.

Smole je poudaril še, da je edina trajna rešitev za Slovenijo gospodarska rast. Skladno s tem so delodajalci danes izpostavili pomen ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti, novih delovnih mest in tujih investicij. Dodal je, da bi bilo treba zmanjšati tudi stroške dela. "Ustvarite nam pogoje, kot jih imajo naši konkurenti na trgih, na katerih sodelujemo, pa bo rešena večina današnjih problemov," je pozval.

"Današnja seja je korak naprej," pa je na novinarski konferenci ocenil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša. Kljub temu je bil kritičen, ker predlagani zakon obravnava le ukrepe na odhodkovni strani proračuna. V tej luči je ocenil, da so sindikati za razliko od delodajalcev podali veliko predlogov na obeh straneh, tudi prihodkovni.

"Žogica je na strani vlade"

Utroša je opozoril še, da so socialni partnerji trenutno v specifični situaciji. Četudi je namreč vladna stran na seji pokazala pripravljenost na določene spremembe predloga zakona, klasičen socialni dialog po njegovih besedah ni več mogoč. Zakon je namreč že v državnozborskem postopku.

"Žogica je na strani vlade. Današnja oblika zakona za sindikalno stran ni sprejemljiva. Budno bomo spremljali, kateri naši predlogi bodo upoštevani v nadaljnjih korakih," je napovedal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji ESS novinarjem glede pogajanj med vlado in koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja povedal, da vlada na predlog koordinacije glede znižanja plač še ni odgovorila. "Tega odgovora še ni, pričakujemo pa ga v ponedeljek, ker so tedaj ob 14. uri pogajanja," je dejal. "Toda neformalni signali niso posebno spodbudni," je dodal.