Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je glede včerajšnje stavke poudaril, da se vlada še vedno želi pogajati o odprtih zadevah, vendar na realni osnovi in z zavedanjem, v kakšnih razmerah smo. "Vsi postopki sprejemanja dokumentov, rebalansa in zakonov pa potekajo naprej, kot smo napovedali," je poudaril Žerjav, ki je še enkrat izpostavil, da vlada želi intenzivirati dialog, a na realnih osnovah.

Po besedah Žerjava med sindikati ni enotnega razmišljanja in stališč, zato se je z njimi težko pogajati.

Vlada je, da se lahko opredeli do sindikalnih predlogov, zahtevala enoten približevalni predlog, ki gre proti celovitemu predlogi, ki ga je predlagala vlada, je na novinarski konferenci pojasnil Anže Logar. Pisni predlog mora vsebovati tudi število sindikatov, ki ta predlog podpirajo. "Kolikor vem, ta tudi danes še ni pripravljen," je dodal Logar. Po najnovejših podatkih je Koordinacija stavkovnih odborov pred 12. uro enotni pisni predlog vladi že poslala.

"Vlada ni ničesar zavrnila ali potrdila, je pa dejala, da pričakuje enotni približevalni predlog," je zaključil Logar.

Pobuda za referendum je nekonsistentna z zahtevami sindikatov

Logar je komentiral tudi napoved sindikatov, ki nameravajo vložiti pobudo za začetek postopka razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih.

Kot je poudaril, bi bila takšna odločitev "nekonsistentna s pomembnim delom zahtev sindikatov", saj sami zahtevajo, da vlada prihrani tam, kjer je to mogoče. Vlada z novelo namreč želi preprečiti "ekscesne regrese", ki v nekaterih družbah v državni lasti po njegovih besedah dosegajo tudi 1700 evrov. Če bodo sindikati vložili omenjeno pobudo, bodo uprave omenjenih podjetij te ekscesne regrese lahko izplačale, je opozoril Logar.

Če bo novela zakona zamrznjena, njena uveljavitev pa preložena, bi vlada poleg tega regres zaposlenim v javnem sektorju lahko izplačala celo kasneje, kot je predvideno v noveli. Vlada bo namreč po besedah Logarja ravnala skladno z zakonom o delovnih razmerjih, ki predvideva izplačilo regresa do 1. julija. Zato je vladni predlog za sindikate po oceni Logarja bolj ugoden, saj novela predvideva zamik izplačila regresa zaposlenim v javnem sektorju z maja na junij.

Časi so težki, a regresi v državnih družbah ostajajo visoki

Novela sicer poleg zamika izplačila regresa zaposlenim v javnem sektorju predvideva začasno omejitev višine regresa v družbah, ki so v najmanj četrtinski lasti države. Regres po noveli ne bi smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast ne bo presegla 2,5 odstotka.

"Časi so težki, zato morajo tudi podjetja v državni lasti prevzeti svoj del bremena krize," je dejal Anže Logar, v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje. S temi besedami je obrazložil prizadevanja vlade za omejitev regresov podjetij v državni lasti.

Logar je pojasnil, da bo odlok vlade verjetno sprejet šele z enomesečnim zamikom, v okviru katerega se bodo poskušali dogovoriti za prilagojeno nižanje regresov. Posledično "bodo v nekaterih podjetjih letos še lahko izplačevali ekscesne regrese. V tistih, ki se ne bodo samoiniciativno odločila za nižanje regresov v luči današnjih razmer," pravi Logar.

Vlada na položaj glavnega inšpektorja za delo imenovala Franca Rančigaja

Vlada je s položaja glavne inšpektorice za delo razrešila Natašo Trček in na njeno mesto imenovala Franca Rančigaja. Slednji je bil imenovan za mandatno obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Franc Rančigaj je dolgoletni inšpektor za delo, pred leti pa je opravljal tudi funkcijo vodje občinske inšpekcije za delo, je pojasnila vlada.