Današnjo odločitev evrske skupine o krepitvi posojilne zmožnosti reševalnih skladov je minister komentiral z besedami, da je izbran način, ki je za Slovenijo najugodnejši in ga je tudi zagovarjala.

Peterle: Varčevalni ukrepi so prenizko zastavljeni, predlagati bi morali bolj drastične

Gre za to, da se preneha povečevati obstoječi začasni krizni mehanizem (EFSF), ki temelji na neposrednih posojilih, ter da se povečuje novi, stalni mehanizem (ESM), ki temelji predvsem na garancijah in na vložku vsake države, je pojasnil.

Sloveniji današnja odločitev ne prinaša dodatnih obveznosti, razen pospešitve vplačevanja 80 milijard evrov osnovnega kapitala v stalni krizni mehanizem.

Danes je bil sprejet dogovor, da bosta letos in drugo leto vplačani po dve tranši, zadnja pa v prvi polovici leta 2014, medtem ko je bilo sprva predvideno vplačevanje v petih letnih obrokih. Prva tranša bo plačana julija, druga pa oktobra letos.

Pospeševano vplačevanje osnovnega kapitala

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati 342 milijonov evrov, od tega letos in prihodnje leto po 137 milijonov evrov.

"Pričakuje se pospeševano vplačevanje osnovnega kapitala, vendar je to prepuščeno odločitvam nacionalnih parlamentov. Mi imamo za zdaj v proračunu, ki velja, sprejeto eno vplačilo, če bi želeli to pospešiti, se bo moral za to odločiti parlament," je pojasnil minister.

Pri tem je Šušteršič izpostavil, da je vprašanje, kakšna bo doma razprava o tem in ali se bo parlament glede na predlagane varčevalne ukrepe strinjal s pospešitvijo vplačil. Minister je dejal, da je na to danes opozoril tudi na srečanju evrske skupine.

Na vprašanje, ali meni, da bo današnja odločitev pomirila finančne trge, je minister odgovoril, da "za nekaj časa najbrž že", da pa bodo potrebni konkretni rezultati v Grčiji in drugod.

Šušteršič: V zadnjih letih na področju javnofinančne konsolidacije ni bilo storjeno praktično nič

"Danes smo razpravljali o Španiji in še kakšni državi. Če v Sloveniji ne bomo naredili, kar smo napovedali, bomo verjetno čez nekaj mesecev razpravljali tudi o Sloveniji," je dejal Šušteršič.

Ob tem je posvaril: "Morda bomo na koncu še veseli, da ta sklad obstaja, ker če bodo ukrepi, ki jih predlagamo, blokirani, se lahko zgodi, da bomo tudi sami zelo hitro morali potrkati na ta vrata."

O slovenskih varčevalnih ukrepih danes na zasedanju evrske skupine po ministrovih besedah ni bilo govora. Prav tako ni bilo govora o danes objavljenih podatkih, da je slovenski javnofinančni primanjkljaj lani znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Evropska komisija bo po Šušteršičevih besedah 11. maja objavila svoje ocene nacionalnih proračunskih načrtov, v kateri se bo pokazalo, koliko verjame v slovenske ukrepe. "Če bo mnenje komisije slabo, bomo imeli zelo dolge in naporne točke na to temo tudi na ecofinih," je dejal.

Normalno je, da se ljudje na take ukrepe odzovejo z nezadovoljstvom

Podatke o lanskem javnofinančnem primanjkljaju pa je komentiral z besedami, da so "zelo slabi" in da kažejo, da prejšnja vlada v treh letih dejansko ni uspela niti malo zmanjšati primanjkljaja.

Pri tem je spomnil na "obljubo" Slovenije na ravni EU, da bo primanjkljaj prihodnje leto znižala pod tri odstotke BDP. Zato mora Slovenija po njegovih besedah sedaj z uveljavitvijo odločnih ukrepov dokazati, da je dejansko sposobna storiti tisto, česar v zadnjih letih ni.

Na vprašanje, ali pričakuje, da se bodo tudi Slovenci na varčevalne ukrepe odzvali z množičnimi stavkami in protesti, kot na primer Grki in Španci, pa je minister odgovoril, da je običajno, da se ljudje z nezadovoljstvom odzovejo na take ukrepe.

A ob tem je poudaril, da vseeno pričakuje, da bo večinsko javno mnenje razumelo nujnost teh ukrepov. "Ne smemo enačiti mnenja organiziranih skupin z mnenjem celotne javnosti," je sklenil.