Ure sicer zadnjo nedeljo v marcu premaknemo naprej, ko preidemo iz zimskega na poletni čas, za eno uro nazaj pa zadnjo nedeljo v oktobru, ko iz poletnega preidemo na zimski čas.
Danes ponoči bomo ob 2. uri zjutraj ure prestavili za eno uro naprej, torej na 3. uro, s čimer bomo prešli na standardni uradni čas po srednjeevropskem času.
V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1983, piše Wikipedia. Ideja o premiku ure pa je nastala zaradi želje in potrebe po varčevanju z energijo, hkrati pa je tako boljša usklajenost med urami dnevne svetlobe in delovnega časa, šolskega pouka in opravljanja večine aktivnosti. Prvo uro jutranje svetlobe, ko večina še spi, lahko popoldne namreč veliko bolj učinkovito porabimo.
Po nekaterih podatkih je poletni čas prvi predlagal ameriški predsednik Benjamin Franklin in sicer v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Tehnično gledano Franklin ni ravno predlagal poletnega časa, je pa zadel njegovo bistvo – zapisal je namreč, da bi morali ljudje zjutraj prej vstati, zvečer pa prej leči v posteljo. Prvi pa je poletni čas resno predlagal angleški gradbenik William Willett v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight), objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.
