Konkretnih številk sicer še niso predstavili, gre pa za ukrepe na področju notranjega varčevanja, delovanja javnega sektorja ter različne politike in programe države, je pojasnil finačni minister Janez Šušteršič. Predsednik ESS in predstavnik delodajalske strani Jože Smole je na novinarski konferenci po seji ESS povedal, da so ukrepe okvirno podprli, a z namenom, da se z njimi tudi podrobneje seznanijo. Vlada naj bi socialnim partnerjem gradiva s konkretnimi številkami poslala v prihodnjih dneh, nato pa socialni dialog vodila v skladu z njihovimi odzivi, je dejal Šušteršič.

Vlada ima sicer le 14 dni časa, da sprejme predlog rebalansa letošnjega proračuna, če želi, da bi bil ta sprejet do konca aprila in bi torej imel finančne učinke še v tem letu. Skupaj z rebalansom bo vlada državnemu zboru predlagala še zakon za uravnoteženje javnih financ, ki bo omogočil vse zakonske spremembe. Pri večini ukrepov bodo namreč potrebne spremembe zakonov.

Med ukrepi, ki predstavljajo izhodišče za pogajanje s socialnimi partnerji pa so ukrepi s področja notranjega varčevanja, kar denimo vključuje tudi združevanje agencij, boljše gospodarjenje z nepremičninami, nižanje potnih stroškov, licenčnin za informacijsko tehnologijo, znižanje sredstev za financiranje političnih strank, tudi verskih skupnosti, je navedel Šušteršič.

Drugi sklop ukrepov se nanaša na javni sektor, in sicer na pravila glede zaposlovanja, prilagoditve normativov na področju izobraževanja, cene zdravstvenih storitev in zdravil, višine plač javnih uslužbencev ... V tretjem sklopu ukrepov so zajeli med drugim tudi področje investicij in državnih subvencij. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je ob tem dejal, da ukrepe predlagajo zato, da ohranimo socialno državo.

Smole je dejal, da je za delodajalce najpomembneje, da bo javni sektor učinkovit in stroškovno v okvirih, ko ne bo imel problemov, kot jih ima državni proračun danes.

Pričakovanja pred začetkom seje ESS

Delodajalci so pred začetkom seje ESS izrazili pričakovanje, da bodo ukrepi dali finančne učinke, v sindikatih pa pravijo, da je vse odvisno od tega, kaj bo vlada predlagala. Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je izrazila pričakovanje, da jih bo vlada prepričala z vsemi predvidenimi ukrepi, ki bodo dali ustrezne finančne učinke, da bomo lahko "zvozili" to in naslednja leta in da bo gospodarstvo dobilo ustrezne spodbude za to, da "bomo pognali kolesje".

Glede podpore ukrepom Čerinova pravi, da je odvisno, kaj bo ponujeno in tudi kakšna bo reakcija sindikalne strani. "Tu bo težje dobiti soglasje, z naše strani ne bo tako težko," je dejala in dodala, da se zavedajo, da je varčevanje nujno.

Treba je najti srednjo pot

Dušan Miščević iz sindikata carinikov in nekdanji vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja je ocenil, da bo treba najti neko srednjo pot. "Ali bo vlada za to, bomo videli. Zaenkrat ne kaže nič kaj lepo," pravi in dodaja, da se boji, da če ne bo zadeva urejena z dogovorom, da lahko pride do socialnih nemirov. Pričakuje, da današnji predlogi ne bodo vse, kar bo predlagala; pričakuje vsaj še predlog za podaljšanje interventnega zakona.

Glede interventnega zakona je Smole dejal, da je bil sprejet s soglasjem socialnih partnerjev, o tem, kaj bo naprej, pa da je najbolje najprej počakati na predloge vlade. Ukrepi javne blagajne in javnega sektorja so stvar vlade, pravi Smole, ki si želi, da bi bili takšni, da bi bil javni sektor bolj učinkovit in da stroški ne bi bili večji, kot si jih lahko vlada privošči. Ker da sami niso strokovnjaki za javni sektor, se ne vidijo v sodelovanju pri teh ukrepih.

Porabiti, kolikor ustvarimo

Vizjak je pojasnil, da se želijo otresti bremena, da država ne more živeti, ne da bi se vsako leto zadolžila vsaj za 1,5 milijarde evrov, torej da bi porabili toliko, kolikor ustvarimo. "Če se ne bomo okoli tega dogovorili, je vse ostalo zaman," je menil. Predlogi vlade bodo pogajalska izhodišča, pravi in pričakuje, da bodo socialni partnerji povedali, kako oni vidijo pot do tega skupnega cilja.

Za razliko od kolegov sindikalistov pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ni želel vnaprej govoriti o njihovih stališčih do različnih ukrepov, ki se omenjajo v javnosti, saj se mu ne zdi smiselno "špekulirati pri tako resnih vprašanjih". Je pa Štrukelj problematiziral napovedano novinarsko konferenco po seji ESS, na kateri sta sodelovala predsednik Smole in Vizjak. Po Štrukljevem mnenju bi bilo prav, da bi tudi sindikati imeli priložnost, da enakovredno predstavijo svoja stališča in prve vtise.