Včeraj je predstavil nekaj ukrepov, s katerimi bi to številko lahko zmanjšali vsaj za dva milijona evrov. Ukrepi, ki jih predlaga, naj bi bili usklajeni, vendar se je izkazalo, da niso niti v vladni koaliciji. Vodja SDS Jože Tanko je namreč Virantu s kratkim sporočilom za javnost sporočil, da ni res, da so usklajeni, kajti v SDS se zavzemajo za ostrejše ukrepe, kot jih predlaga Virant. Na tiskovni konferenci Gregorja Viranta in vodij poslanskih skupin je manjkal vodja poslancev največje poslanske skupine (PS) Jani Möderndorfer. V PS so, kot so sporočili kasneje, Virantu predlagali, naj s tiskovno konferenco počaka, da bi te ukrepe lahko še izboljšali, vendar jih ni poslušal. Po teh sporočilih sodeč Virantove predloge za zdaj formalno podpira le 36 poslancev.
Bivšim poslancem plača samo pol leta
To je še zlasti pomembno pri predlogu za spremembo zakona o poslancih v delu, ki zadeva pravice poslancev do plače po končanem mandatu. Tako poslanci plače po sprejetju zakona - kar naj bi se zgodilo, če bo dobil večino glasov, na redni seji parlamenta aprila ali maja - ne bi več dobivali celo leto, ampak le pol leta. V tem času, ki je namenjen iskanju nove službe, bi bivši poslanci, veljalo pa bi tudi za ministre, dobivali le 80 odstotkov plače, ki so jo prejemali v času opravljanja funkcije. To je 80 odstotkov od 4000 do 6000 evrov (bruto). Tisti bivši poslanci, ki bi po končanem mandatu imeli vsaj minimalne pogoje za upokojitev, te pravice do plače ne bi imeli. Enako tudi ne poslanci, ki so bili na funkciji manj kot pol leta. Če bi medtem ugotovili, da bi kdo od bivših poslancev med prejemanjem te 80-odstotne plače služil honorarno, bi mu te honorarje odšteli od plače. Nekaj podobnega je lani poslancem predlagala tedanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, vendar v parlamentu ni naletela na odobravanje.
Spremembe tega zakona naj bi veljale za nazaj, se pravi da bi zajele tudi 50 bivših poslancev iz prejšnjega mandata. Po Virantovih izračunih bi ta sprememba zakona prinesla od 1,5 do dva milijona evrov prihranka v letošnjem proračunu državnega zbora. Virant pravi, da se zaveda ustavne spornosti posega v pravice poslancev, ki jih že uživajo, toda tak ukrep je potreben zaradi stanja v javnih financah.
Dražja malica v restavraciji državnega zbora
Po Virantovem mnenju pa bi lahko še nekaj sto tisoč - natančne številke ni povedal - privarčevali pri drugih poslanskih stroških. Tako namerava za 12 odstotkov znižati stroške na poslancev za njihovo druženje z volilci, to je tako imenovani poslanski pavšal, ki zdaj znaša od 533 do 1013 evrov na mesec na poslanca, odvisno od oddaljenosti poslančevega volilnega okraja od Ljubljane. Zgornjo dovoljeno mejo stroškov za službene telefone bi poslancem z zdajšnjih 3000 (s pribitkom 12,5 evra za vsak dan službenega potovanja v tujini) znižal na 1000 evrov na leto. Za polovico namerava znižati stroške za reprezentanco. Enako Virant na manjše prihranke računa pri stroških prihoda na delo, najemih poslanskih pisarn, stroških izobraževanja poslancev in pri potovanjih v tujino. Tako se letos namerava odreči potovanju šestčlanske delegacije parlamenta na zasedanje interparlamentarne unije, ki bo v Ugandi. Lansko tovrstno potovanje šesterice poslancev v Panamo je, denimo, stalo približno 30.000 evrov.
Na več pomislekov pri poslanskih skupinah je Virant naletel pri poskusu zmanjšati približno dva milijona evrov stroškov za strokovno pomoč poslancem. Odpor je razumljivejši, če vemo, da del tega denarja odteče na sedeže strank za povsem druge namene. Zato tu še ni dogovora. Virant oziroma generalna sekretarka Mojca Prelesnik namerava varčevati tudi tako, da bo zvišala cene obrokov v restavraciji. V njenem samopostrežnem delu bo obed stal štiri evre (zdaj 3,8), v delu, kjer poslance postrežejo natakarji pa šest evrov.
