Po drugi strani je bilo 24 odstotkov Slovencev mnenja, da gre unija po napačni poti, medtem ko je podobno oceno dalo 31 odstotkov vseh vprašanih v EU.
V vsakem primeru se je lani jeseni glede na pomladansko preverjanje javnega mnenja v luči poglabljanja krize v območju evra med Evropejce prikradlo več pesimizma. V EU je tako za osem odstotnih točk manj vprašanih menilo, da je unija na pravi poti za izhod iz krize, v Sloveniji pa je ta delež upadel za pet odstotnih točk.
Najbolj pesimistični glede uspešnosti strategije EU za izhod iz krize so bili pričakovano v državah, ki so v najgloblji dolžniški krizi ali prejemajo celo pomoč. Le 21 odstotkov Italijanov je tako menilo, da je EU na pravi poti, da najde izhod iz krize. Med Španci je bilo takih 28 odstotkov, med Portugalci 30 odstotkov, med Irci in Grki pa 32 odstotkov.
Slovenci najbolj naklonjeni ukrepom za vključevanje mladih na trg dela
Pesimistični, v tem primeru sicer verjetno predvsem zaradi evroskepticizma, so se znašli še Britanci (32 odstotkov), podpovprečno pa so v ustreznost strategije EU prepričani še v Franciji (37 odstotkov). Manj optimistični kot Slovenci so bili še Avstrijci (41 odstotkov), Nemci (42 odstotkov) in Madžari (43 odstotkov).
Najbolj optimistični so bili lani jeseni glede protikrizne strategije EU na Švedskem (67 odstotkov), v Litvi (65 odstotkov), Bolgariji (60 odstotkov), na Poljskem in Finskem (57 odstotkov) ter na Danskem (56 odstotkov).
Slovenci so večinoma nadpovprečno podpirali pobude za izvedbo nove evropske razvojne strategije Evropa 2020, najbolj pa so naklonjeni modernizaciji trga delovne sile za dvig zaposlenosti, pomoči revnim ter socialno izključenim, ukrepom za dvig konkurenčnosti industrije v EU ter ukrepom za prehod na bolj zeleno gospodarstvo.
Med bolj specifičnimi ukrepi so bili Slovenci najbolj naklonjeni ukrepom za vključevanje mladih na trg delovne sile, spodbujanju rabe obnovljivih virov energije ter ukrepom za krepitev vseživljenjskega izobraževanja.
