Septembra leta 2009 je bil predstavljen osnutek družinskega zakonika. Janez Janša je takrat dejal, da so nekatere stvari v osnutku dobre, posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev - kar je tudi danes najbolj pereča tema - pa ne bi mogel podpreti.
V debato in ustvarjanje javnega mnenja o družinskem zakoniku je od vsega začetka vpletena tudi Cerkev, ki zagovarja, da je prava družina utemeljena v zakonski zvezi med možem in ženo. Samo takšna tradicionalna družina naj bi bila "pravi nosilec prihodnosti" in "edino pravo okolje za vzgojo ter osebnostno rast mladih rodov."
Decembra istega leta je Vito Rožej, takratni poslanec stranke Zares povedal, da je razlikovanje nedopustno. Nova definicija zakonske zveze, ki bi jo prinesel družinski zakonik, pa je " edina možna in dopustna". Prepričan je bil, da družinski zakonik nikomur nič ne jemlje ter da se zaradi njega nihče ne bi smel počutiti ogroženega. Podal pa je tudi zanimivo primerjavo: "Nasprotovanje sklenitvi zakonske zveze nekomu drugemu je podobno kot nasprotovanje nekomu sedeti na istem avtobusu zgolj in samo zaradi barve kože."
Istega dne pa sta poslanca Jakob Presečnik in France Cukjati v imenu svojih strank izrazila nasprotovanje predlogu družinskega zakonika. Presečnik je dejal, da ne rezume razlogov za spremembo zakonika. Posledice, ki bi lahko doletele otroka pa "da niso raziskane." Tudi Cukjati je poudaril, da je družina skupnost moža in žene, ki zaradi otrok uživa posebno družbeno varstvo. Istospolno partnerstvo pa je "pogodben odnos, ampak to ni družina. Takšna skupnost nima reproduktivne usmerjenosti in ni naravno gnezdo, v katerem se rojeva novo življenje." Zagrozila sta tudi že z referendumom.
Dogajanje okrog družinskega zakonika je sprožilo tudi kampanjo "Za vse družine". Poudarili so, da so vse družine lepe, država pa bi jih morala obravnavati kot enako zaželene. "V Sloveniji imamo različne družinske in partnerske tipe. Niso pa vsi deležni enakih pravic," je dejal aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič. S plakati so predstavljali različne oblike partnerstva in družine.
Hkrati je Blažič izpostavil nekatere kroge, ki si po njegovem na vse pretege prizadevajo, da novi zakonik ne bi bil sprejet v takšni obliki. Tudi Nelleke Linssen, namestnica veleposlanika Kraljevine Nizozemske v RS je dejala, da so v "naši družbi posebne skupine, ki so bolj konservativne." Ravno te "skušamo narediti strpnejše do istospolno usmerjenih." Blažič pa je bil konkreten in povedal, kdo se najbolj bori, da zakonik ne bi bil sprejet.
V SD so v začetku leta 2011 predlagali kompromisni predlog novega družinskega zakonika, saj so želeli, da bi bil zakonik sprejet, četudi ne v prvotni obliki. Ocenili so namreč, da razmere v slovenski družbi še niso takšne, da bi lahko zakonsko spremenili sedanje diskriminatorno stanje, tako da bi istospolne partnerje izenačili po pravici do posvojitve otrok. Več v videu.
V SD so pojasnili še, da so s spremenjenim predlogom pokazali, da želijo sklepati kompromise, hkrati pa so ocenili, da so šli nasprotniki s sovražnim govorom in nestrpnostjo predaleč.
Za nekatere sporne delavnice v šolah
Konec leta 2010 je Ljudmilo Novak zmotilo delovanje AIS in Društva Legebitra na večjem številu osnovnih in srednjih šol. Izvajali naj bi "delavnice, kjer učence prepričujejo z radikalno homoseksualno ideologijo."
Pogovarjali smo se z Jasno Magič, ki je v organizaciji Legebitra vodila projekt delavnic. Dejala je, da se z nasprotniki delavnic nikakor ne more strinjati, saj ne gre za homoseksualno ideologijo, ampak za človekove pravice. Včasih se na delavnicah sploh ne pogovarjajo o spolni usmerjenosti, ampak o drugih stvareh s področja človekovih pravic. Kako se razvije debata, pa je odvisno predvsem od otrok.