"Naš namen mora biti iz napak se naučiti in biti jutri boljši," v današnjem sporočilu za javnost opozarja Pličanič.

Navaja, da kot minister ne sme posegati v konkretne sodne postopke ali ocenjevati konkretnih dejanj in odgovornosti strank ali sodnikov. Prav tako ga kot ministra veže skrb za varstvo osebnih podatkov. Vendar pa v tem primeru ne gre samo za konkretni postopek.

Ta primer po njegovih besedah postavlja pod vprašaj ustreznost zakonodaje, kar pa seveda je njegova odgovornost in odgovornost ministrstva, ki ga vodi. Hkrati pa, dodaja minister, v konkretni zadevi dolžnik že sam javno predstavil nekatera dejstva ter lahko zato o njih govori z manj omejitvami.

Dve ključni vprašanji

Ugotavlja, da sta v zvezi s primerom Vaskrsić dve ključni vprašanji. Prvo je, ali je posameznik v konkretnem primeru ravnal prav ali se je izogibal sodnim pozivom, pozivom izvršitelja in se morebiti s tem izogibal svojim obveznostim. Kot drugo ključno vprašanje pa minister izpostavlja, ali je zakonodaja na tem področju ustrezna ter na ustrezen način ščiti tako dolžnike kot tudi upnike ter zagotavlja pravilno razmerje med človekovimi pravicami, interesi upnikov, zagotavljanjem plačilne discipline.

Ob tem Pličanič napoveduje, da bo ministrstvo za pravosodje in javno upravo v naslednjih dneh v zvezi z aktualnim primerom javnost seznanilo s širšo informacijo o omenjenih vprašanjih in pripravilo predloge nadaljnjih ukrepov za obravnavo na vladi.

Minister v sporočilu sicer ugotavlja, da ta primer jasno kaže v pravu zelo pogosto situacijo, ko moramo pri ureditvi tehtati med dvema nasprotujočima si interesoma. Na eni strani je treba zagotoviti pravno varnost dolžnika in njegovih temeljnih človekovih pravic. Na drugi strani pa je javni interes. Ta se nanaša na učinkovitost pravnega sistema in v tem okviru zaščito upnikov. Kot opozarja minister, je plačilna nedisciplina nedopustna in eden izmed razlogov, da imamo v Sloveniji danes velike težave v gospodarstvu.

Javni interes je delovanje pravne države

"Javni interes vseh nas je, da pravna država deluje. K temu sodi tudi poravnavanje obveznosti. Enako in za vse - od največjih do najmanjših. Naj bodo situacije še tako težke za ljudi, pri tem ne smemo pozabiti, da plačilna nedisciplina lahko povzroči hude težave in stroške tistim, ki so neko storitev opravili, torej upnikom. Stroške uporabnika, ki ne plača položnic, mora pokriti nekdo drug," je med drugim še zapisal minister.

Premier Janez Janša je ministru Pličaniču naročil, naj pripravi poročilo tem primeru, kot o drugih podobnih primerih, v katerih so bile na podlagi sodnih odločb za poplačilo malih dolgovanih zneskov prodane družinske hiše ali stanovanja.

Zaradi velikega zanimanja javnosti odrejen službeni nadzor

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zaradi velikega zanimanja javnosti in zlasti z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin v primeru Zorana Vaskrsića, odredila službeni nadzor. Nadzor sicer ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, je pojasnila.

Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsić je v interesu vseh vpletenih, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.

Službeni nadzor je namreč odredila tudi zaradi težkih posledic za dolžnika in napadov na sodnico v tem primeru. Ta je zaradi anonimnih pisnih groženj varovana, saj je vrhovno sodišče o grožnjah obvestilo pristojno ministrstvo in policijo.

Podlaga za nadzor v zakonu o sodiščih

Podlaga za službeni nadzor je po besedah Betettove v zakonu o sodiščih. Tako lahko pregledajo primernost zakonskih določb z vidika varstva dolžnika in tudi, ali je bila morda organizacija dela na sodišču v širšem smislu ustrezna. Na vprašanje, zakaj se sodnica ni odločila za poseg po plači dolžnika, ampak za nepremičnino, pa Betettova med drugim odgovarja, da je tudi to eden od razlogov za nadzor.

Ustavno sodišče je sicer 5. marca sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki jo je v juliju lani preko odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik Vaskrsić, ne sprejme v obravnavo.

Medtem je vrhovno sodišče na lastno pobudo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. januarja 2008 do 1. marca letos. Iz analize med drugim izhaja, da je bila za zneske do 100 evrov v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjatve dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 evrov.

Konkreten primer se zdi izjema, a ni

Konkreten primer se zdi po mnenju vrhovnega sodišča v luči tovrstnih podatkov izjema, vendar Betettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Ta je bil, dodaja, s postopkom seznanjen in je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga. Sodišče je sicer v izvršilnih postopkih vezano na predloge upnika.

Preden se je začel postopek, s katerim je bila ogrožena nepremičnina, je dolžnik prejel štiri ali celo pet sodnih obvestil, dokler je bil s svojo reakcijo prepozen, pa je šlo že za najmanj sedem sodnih pisanj, je pojasnil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan.

Betettova se sicer boji, da se laična javnost premalo zaveda, kakšne so lahko posledice izvršilnega postopka. Ko dolžnik prostovoljno ne plača svojega dolga, so namreč na voljo prisilna sredstva in eno od teh je prodaja nepremičnine.

Izjava vlade, ki razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, medtem podpredsednico vrhovnega sodišča čudi, saj po njenih besedah v sistemu delitve oblasti za to nima pravne podlage.

Le še možnost pritožbe na Evropsko sodišče?

Pravna zagovornica Vaskrsića Neža Dular je povedala, da so po odločbi ustavnega sodišča v tem primeru v Sloveniji postopki zaključeni in dolžniku preostaja le še možnost pritožbe na Evropsko sodišče. Po njenih besedah je bil dolžnik s samim začetkom izvršbe seznanjen, nadalje pa mu obvestila o dražbah niso bila osebno vročena in je osebno dobil šele sklep o umiku nepremičnine.

Dularjeva je še pojasnila, da so se obrnili tudi na zagovornika upnika, vendar niso uspeli doseči nobenega dogovora.

Zoranu Vaskrsiću je namreč litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo. Zato v sredo pred stavbo državnega zbora pripravlja protest in zahteva, da se vsi sklepi in sodbe takoj razveljavijo.