K dokumentaciji so morala pripeti celo tlorise vseh prostorov. Na podlagi tega naj bi na ministrstvu za finance (MF) že do četrtka pripravili analizo, kdo se bo kam selil, da se bo v prihodnje čim več prihranilo. A na finančnem ministrstvu trdijo, da zbrani podatki niso v obliki, ki bi omogočala hitro analizo, zagotovo bodo navodila pripravili v bližnji prihodnosti.

Stane Cvelbar, direktor direktorata za investicije in nepremičnine na MPJU, je za brezplačnik pojasnil, da država teh podatkov do zdaj ni imela zbranih na enem mestu. Cvelbar pravi, da je bilo decentralizirano tudi upravljanje nepremičnin. Povedal je, da je doslej vsako ministrstvo pri najemanju, nakupih ali obnovah ravnalo po lastni presoji. Da bi se vse službe združile na enem mestu, se je tako ministrstvo za delo, konec lanskega leta iz lastnih prostorov preselilo v zasebne najemniške. Prostori, ki so jih zapustili so bili nato kar nekaj mesecev prazni.

Pomanjkljive evidence

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je do ravnanja z državnimi nepremičninami kritičen, saj so, kot pravi, evidence premoženja pomanjkljive. Šoltes je za brezplačnik opozoril, da bi bila za gospodarno upravljanje nujna vzpostavitev interne borze nepremičnin. Po njegovem mnenju se tako ne bi najemali dragi zasebni prostori, medtem ko ima država prazne nepremičnine ali jih precej poceni oddaja zasebnikom.

Po podatkih Baze Supervizo je z najemninami in zakupninami v zadnjih osmih letih največ zaslužil Hypo Leasing. Največja lizinška hiša v Sloveniji je od leta 2003 od države iztržila že 151 milijonov evrov. Nihče pa ne ve, tako Žurnal24, koliko je med njimi čistih najemov, kot je bil primer NPU. Direktor direktorata za investicije in nepremičnine na MPJU je potrdil, da ima s Hypom eno od takih najemnih pogodb tudi ministrstvo za javno upravo.

Opozoril je, da je pri lizingih težko kaj prihraniti, pristavil pa je, da se pri najemu prostorov seveda pogajajo. Ali bodo uspešni, pa si ni upal napovedati, saj so, tako Cvelbar, tudi najemodajalci v krizi. Iz proračuna za letos (pred rebalansom) je razvidno, da naj bi država letos ob nekaj več kot deset tisoč lastnih nepremičninah za najemnine in zakupe odštela kar 64 milijonov evrov. Igor Šoltes pa meni, da bi moral biti najem v državni upravi zadnja možnost zagotavljanja prostorov za uslužbence.

Vzdrževanja in adaptacije

Kot ugotavlja Žurnal24, so donosen posel z državo, ki se prav tako razmeroma avtonomno deli kar na ministrstvih, tudi vzdrževanja in adaptacije. Čeprav se v teh poslih letno obrne vsaj 200 milijonov evrov, tudi tu ni nadzora, ali so sredstva porabljen učinkovito. Baza Supervizor razkriva, da, da je tako poleg cele vrste že propadlih velikih gradbincev javno povsem neznana družba Adaptacije - vzdrževanje s posli z državo v osmih letih le zaslužila nekaj manj kot 36 milijonov evrov.

Samo v letih 2008, 2009 in 2010 so omenjeni družbi posli z državo navrgli od 70 do 80 odstotkov vseh prihodkov. Družba Adaptacije - vzdrževanje je samo pri ministrstvu za delo opravila za 6,3 milijona evrov adaptacij in vzdrževalnih del.