Po oceni ministrstva za finance se bo osebam z dohodki v višini 1,4 povprečne plače dohodnina v letu 2012 znižala za okoli 220 evrov, tistim, ki prejemajo več kot eno povprečno plačo in pol, pa za približno 420 evrov. Spremembe pri dohodnini naj bi davčno razbremenile nekaj več kot 150.000 ali približno 15 odstotkov vseh zavezancev za dohodnino.

Prihodki naj bi se znižali za 67 milijonov evrov

V obrazložitvi predloga je finančno ministrstvo zapisalo, da se v skladu z veljavno ureditvijo prehod v najvišji davčni razred začne že malo nad povprečno plačo, kar deluje nespodbudno na zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti. S tem so, kot pravijo, strokovnjaki in najproduktivnejši delavci "cenovno nekonkurenčni v primerjavi s kolegi iz bolj konkurenčnih držav".

Novela predvideva tudi povečanje olajšave za raziskave in razvoj, s sedanjih 40 na 100 odstotkov, in zvišanje investicijske olajšave, s 30 na 40 odstotkov. Z zvišanjem olajšav naj bi dali "jasen signal investitorjem, da se z davčnimi ukrepi podpira družba razvoja in znanja", ter izboljšali pogoje za ponovni gospodarski zagon.

Predlagane spremembe zakona o dohodnini bodo po oceni finančnega ministrstva znižale javnofinančne prihodke za okoli 67 milijonov evrov. Zaradi spremembe pri dohodninski lestvici je letos in prihodnje leto pričakovati izpad prihodkov v višini 55 milijonov evrov, ob zvišanju investicijske olajšave pa naj bi se prihodki na letni ravni znižali za približno 12 milijonov evrov.

Predlog novele zakona o dohodnini bo skupaj s predlogom novele zakona o dohodku pravnih oseb predložen državnemu skupaj z rebalansom proračuna za leto 2012 konec tega meseca. Predlagane rešitve naj bi začele veljati od 1. junija letos, pri čemer bo nekatera znižanja mogoče uveljaviti že med letom prek spremembe (znižanja) akontacij, nekatera pa ob letnem obračunu davka oziroma letni odmeri dohodnine za leto 2012. Spremenjena lestvica za odmero dohodnine se bo uporabila pri odmeri dohodnine za leto 2012, poleg tega pa se bo od dneva uveljavitve zakona upoštevala tudi pri akontaciji dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin ter pri akontaciji dohodnine od drugih dohodkov.

Nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) , ki je že večkrat predlagala ponovno uvedbo 50-odstotnega dohodninskega razreda, meni, da gre vlada v "povsem napačno smer". "Vlada daje premajhen poudarek prihodkovni strani in z razbremenitvami najbogatejšega sloja še zmanjšuje prihodke v proračun. Prihodke bi morala iskati pri kapitalu in pri najbogatejših ter tako kot večina drugih držav povečati progresivnost," pravi Semolič. Po njegovem prepričanju "ujčkanje najbogatejšega sloja" ne bo v ničemer prispevalo k večji produktivnosti, ampak zgolj k zvišanju njihovih že tako visokih prejemkov. V tem ga potrjujejo izkušnje po znižanju prispevne stopnje za delodajalce v 90. letih prejšnjega stoletja, kakor tudi po zmanjšanju progresivnosti pri Bajukovi davčni reformi.

Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pravi, da gre za majhen korak v pravo smer, ki pa ne prinaša tistega, kar so pričakovali. "V Sloveniji moramo predvsem zmanjšati obremenitev delodajalcev. Če naredimo le to, da bodo imeli zaposleni višje plače, in hkrati ne znižamo stroškov dela, nismo naredili nič," opozarja Hribar Milič. Sicer pa se o kritiki sindikatov, ki trdijo, da s spremembami dohodninske lestvice "ujčka najbogatejši sloj", ne strinja. "Novela se sploh ne dotika za sindikate tako osovraženih menedžerjev, ampak strokovnega kadra z najvišjo dodano vrednostjo," pravi.

Nekdanji direktor Davčne uprave (Durs) Ivan Simič ocenjuje, da gre pri spremembah zgolj za korekturo sedanje lestvice. "Dvig meje je prenizek in zajame le tiste s prejemki, višjimi od 15.000 evrov. 'Spodnjim' razredom pa ta sprememba ne prinaša ničesar," ugotavlja Simič.

Sam je že lani v okviru fiskalnega sveta predlagal ponovno uvedbo lestvice s petimi razredi. Dohodke z neto letno davčno osnovo do 3000 evrov bi obdavčil z zgolj 10-odstotno stopnjo, dohodke od 3000 do 10.000 evrov s 16-, od 10.000 do 20.000 s 25-, od 20.000 do 40.000 evrov s 35- in dohodke nad 40.000 evrov z 41-odstotno stopnjo. Poleg tega je predlagal tudi povišanje splošne davčne olajšave, z današnjih 3144 na 6000 evrov.

Simič je sicer kritičen do predlaganih davčnih sprememb nasploh, saj meni, da znižanje davčne obremenitve pri dohodnini in pri davku od dohodkov pravnih oseb ne bi smelo biti izvedeno brez dviga DDV. "Ukrepi niso celoviti. Če le daješ ugodnosti in ne misliš tudi na plus, boš na koncu šel v minus," opozarja Simič.