Štihec je na novinarski konferenci ugotavljal, da občine pri izreku končnega mnenja niso obravnavane po enakih kriterijih, saj so v Murski Soboti vse ugotovljene nepravilnosti odpravili v teku revizijskega postopka, kar za Ljubljano in Novo Gorico ni mogoče trditi. Poudaril je tudi, da v Murski Soboti pri poslovanju z nepremičninami občinskega premoženja niso oškodovali niti za evro.

Komentar nagotovitve računskega sodišča

Računsko sodišče je 6. marca pri pregledu poslovanja oziroma prodaji in menjavi zemljišč mestnih občin Ljubljana, Murska Sobota in Nova Gorica v letih 2007-2010 izreklo negativni mnenji občinama Ljubljana in Murska Sobota, občini Nova Gorica pa mnenje s pridržkom. Za Mursko Soboto je ugotovilo nepravilnosti v štirih primerih pri pogodbah v skupni vrednosti milijon evrov.

"Zato bi bilo pravičneje, če bi dobili mnenje s pridržkom, ker nepravilnosti preprosto niso bile enake teže kot tiste, ki jih je v svojem poročilu računsko sodišče očitalo Mestni občini Ljubljana," je poudaril Štihec, ki meni, da je bilo negativno mnenje soboški občini potrebno tudi zato, da ljubljanska ne izpade kot edina s to oceno. Sicer pa si bo prizadeval, da se sprejmejo objektivni kriteriji, po katerih bo računsko sodišče presojalo kršitve in dalo končno oceno, ne pa da o tem, kot je dejal, po trenutnem navdihu odloča predsednik sodišča.

Primerjave kršitev z drugimi občinami

Štihec je tudi primerjal kršitve soboške občine z ljubljansko in novogoriško, pri čemer naj bi se ljubljanski očitale številne kršitve, ki so mnogo hujše, na primer, da naj pri kar nekaj primerih prodaje zemljišč ne bi imeli soglasja mestnega sveta in da ponekod sploh ni bilo cenitev zemljišč. Soboški se v tem delu očita le, da so imeli eno cenitev starejšo od šestih mesecev, v Novi Gorici pa je bila kar v šestih primerih cenitev starejša od šestih mesecev.

Štihec priznava, da so bile ponekod manjše kršitve pri časovnih rokih in tudi nepopolna dokumentacija, ki pa so jo pozneje le dostavili in uredili, v nobenem primeru pa, kot poudarja, ni šlo za negospodarno ravnanje ali oškodovanje občine.

Upoštevali enaka merila

Kot so v odzivu na komentar murskosoboškega župana zapisali na računskem sodišču, so pri vseh občinah skladno z revizijskimi standardi in revizijsko metodologijo upoštevali enaka merila za izrek mnenja, in sicer znesek ugotovljenih nepravilnosti v primerjavi z zneskom odhodkov pregledanega področja.

Pojasnili so, da so v primeru Nove Gorice ugotovili nepravilnosti pri pogodbah v skupni vrednosti 155.462 evrov, v primeru Murske Sobote pa pri pogodbah v vrednosti 1.096.341 evrov. Ob tem del poslovanja, ki je bil predmet pregleda v novogoriški občini, znaša 2.495.142 evrov, v murskosoboški občini pa 3.803.107 evrov.

Napake niso manjše

Napake v Novi Gorici niso manjše kot v Murski Soboti, pojasnjujejo na računskem sodišču. "Murskosoboška mestna občina je enako kot ljubljanska dobila negativno mnenje zato, ker je presegla prag za izrek negativnega mnenja v znesku 10 odstotkov vrednosti pregledanega področja. Novogoriška mestna občina tega praga ni presegla, zato ji je bilo izrečeno mnenje s pridržkom. Tako v Murski Soboti kot v Ljubljani pa so navedeni prag presegli," so zapisali.

Obenem so na sodišču spomnili, da je pobudo za revizijo upravljanja z nepremičnim premoženjem mestnih občin Nova Gorica, Murska Sobota in Ljubljana leta 2009 podala državnozborska komisija za nadzor javnih financ, kar je za računsko sodišče po zakonu obvezna pobuda.