Po besedah Roblekove so sodniki pripravljeni na varčevanje, vendar pa v enakem obsegu kot funkcionarji drugih vej oblasti. Ostali funkcionarji, torej ministri in poslanci, so namreč že plačani glede na plačne razrede, kot jim gre po zakonu. Sodniki pa so praktično še od leta 2006 "na isti stopnički", čeprav so formalno dobili odločbe o razvrstitvi v plačne razrede.

Roblekova je spomnila, da se na to vprašanje nanašajo tri odločbe ustavnega sodišča; dve neposredno in še ena posredno. "Tu gre tudi za vprašanje spoštovanja odločb ustavnega sodišča," je poudarila. Pričakuje, da bo ustavno sodišče temeljito pretehtalo vse argumente in pobudo sprejelo. Kljub temu, da sodniki pobudo za oceno ustavnosti podajajo kot posamezniki, je Roblekova prepričana, da takšno ni le stališče sodniškega društva, pač pa tudi vrhovnega sodišča in sodnega sveta.

Zakon o interventnih ukrepih so poslanke in poslanci sprejeli 23. decembra lani. Po njem se socialni transferji z izjemo nadomestil za čas brezposelnosti, pokojnine in plače javnih uslužbencev v prvem polletju leta 2012 ne bodo usklajevali. Roblekova je že tedaj opozorila, da plače sodnikov še vedno niso usklajene s plačami funkcionarjev ostalih vej oblasti.

O pobudi za ustavno presojo interventnega zakona je sicer poročal današnji Večer.

Vse pogostejše grožnje

Društvo še ugotavlja, da se vedno bolj stopnjuje nestrpnost in/ali nerazumevanje vloge sodnikov v sistemu državne oblasti. Opozarjajo na vse več groženj sodnikom. Po besedah predsednice društva Janje Roblek je bil eden od sprožilcev teh dogodkov zadeva Vaskrsić na Okrajnem sodišču v Litiji.

"Ta zadeva je bila pač eden od sprožilcev dogodkov, ki se po našem ne bi smeli zgoditi," je poudarila Roblekova in dodala, da sedaj na zelo veliko sodiščih tistim sodnikom, ki so razpisali dražbe, stranke grozijo. Grožnje so usmerjene nanje, na njihovo premoženje ali pa celo na njihove otroke, pojasnjuje Roblekova.

Kot pravi, vse sodne odločbe niso nikoli po volji vsem, vendar so za to na razpolago pravna sredstva in imajo stranke možnost, da se z argumenti borijo proti tistemu, kar sodišče odloči. "Ne pa da se poslužujejo groženj, ki v ničemer ne bodo pripomogle ne k rešitvi njihovega osebnega problema, še manj pa k spoštovanju pravne države kot take," poudarja Roblekova.

Poiščite pravno pomoč

Strankam pa svetuje tudi, da poiščejo pravno pomoč takrat, ko se posel sklepa, se prepričajo, ali lahko neko obveznost sprejmejo ali ne, in če nastopijo težave, o tem pravočasno obvestijo upnika in se poskušajo dogovoriti za odlog obveznosti.

Kot so v sodniškem društvu še zapisali v izjavi za javnost, utemeljene in argumentirane kritike, pa čeprav so ostre in neposredne, vendar kljub temu izražene na dostojanstven način, sodniki sprejemajo in jih tudi upoštevajo. "Ko pa udeleženci v postopku z namenom vplivanja na odločitev posameznega sodnika začno izrekati resne grožnje z napadom na sodnika ali celo uporabljati nasilje nad sodnikom ali njegovimi družinskimi člani, to pomeni napad na pravno državo."

Obenem pojasnjujejo, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakone in jih grožnje ali celo napadi nanje ne bodo odvrnili, da bi še naprej opravljali svoje delo. Udeleženci pa lahko zgolj z aktivnim sodelovanjem v sodnih postopkih, ne pa z njihovim ingoriranjem, bistveno pripomorejo k hitrejši in pravičnejši odločitvi sodišča.