Marijana Sukič s svojo vpetostjo v kulturno in strokovno življenje Slovencev v Porabju pomembno sooblikuje današnjo narodnostno in kulturno podobo Porabja. S svojo izjemno prizadevnostjo je postala eden od osrednjih stebrov tamkajšnje slovenske skupnosti in njene ustvarjalnosti, so v sporočilu za javnost odlikovanje pojasnili v uradu predsednika.

Širino duha je izkazovala že takrat, ko v Porabju niso bili naklonjeni slovenskemu jeziku. Kljub takemu vzdušju si je uporno odpirala poti do slovenskega duhovnega sveta in se učila slovenščine. Je zvesta sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem vse od njenega nastanka leta 1990.

Uveljavila se je kot glavna urednica časopisa Porabje in kot urednica Slovenskega koledarja, letopisa Slovencev na Madžarskem. S svojim delovanjem utrjuje mostove med porabskimi Slovenci in matičnim kulturnim prostorom ter v večinskem narodu širi zavest o obstoju slovenske narodne skupnosti na meji s Slovenijo, so zapisali v utemeljitvi.

Rok Vori iz Velike Polane je marca 2010 s prisebnim in pogumnim posegom preprečil neizogibno družinsko tragedijo. Ko se je zjutraj odpravljal v šolo, je pri sosednji hiši zaslišal krike. Ko je šel preverit, kaj se dogaja, je na tleh zagledal žensko v mlaki krvi. Brez omahovanja je stekel v hišo in z udarcem po roki izbil sosedu sekiro, s katero je ta hotel napasti še hčerko. Moškega je podrl na tla in ga držal k tlom vse do prihoda policije.

Človekoljubno dejanje šestnajstletnika je bilo izredno pogumno in požrtvovalno. Brez vsakega dvoma je razkrilo trdnost njegovih človeških vrlin, med katerimi so skrb za sočloveka, pripravljenost priskočiti na pomoč kljub lastnemu tveganju, odpor proti nasilju in dejaven odnos do širše skupnosti. To so vrline, ki so nas Slovence kalile in povezovale od vekomaj in ki so danes, v času hudih preizkušenj in stisk, še toliko dragocenejše ter vredne veljave in priznanja, so zapisali v utemeljitvi.

Vori ni rešil le dveh človeških življenj, temveč se je uvrstil med vzornike in simbole brezpogojnega junaštva in človekoljubja. Zanju mu niso iskreno hvaležni le sosedje in njegova neposredna okolica, temveč tudi vsi, ki smo o njegovem hrabrem dejanju brali in slišali pripovedovati z občudovanjem, so še navedli v uradu.