Najbolj problematična lokacija je lokacija stare Cinkarne, ki ne obratuje že od leta 1970, onesnažena tla pa se razprostirajo predvsem v smeri vzhod-zahod, so danes sporočili z Agencije RS za okolje.

Na agenciji ugotavljajo, da gre v primeru celjske kotline za degradirano območje, ki potrebuje celosten pristop k sanaciji, zato se agencija v okviru svojih pristojnosti trudi skupaj s civilnimi iniciativami iskati ustrezno podporo za pridobitev evropskih sredstev.

Vodstvo agencije navaja, da dodatnih analiz, ki jih je celjska civilna iniciativa opravila v Kanadi, ne more komentirati, saj nima na voljo poročila o vzorčenju in poročila o preskusih kanadskega laboratorija. Ugotovitve iz omenjene raziskave agencije pa so nastale na podlagi vzorcev, ki so jih odvzeli pooblaščeni vzorčevalci Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje in Maribor ter Nacionalni inštitut za biologijo.

Na sestanku z varuhinjo človekovih pravic junija lani, na katerem so sodelovali tudi predstavniki celjske civilne iniciative, je bil sprejet sklep, da se meritve, ki jih je Cinkarna glede osnaženosti tal izvedla sama ali s pomočjo pooblaščenih institucij, ponovijo. Za ugotovitev dejanskih razmer je agencije najela omenjene pooblaščene vzorčevalce.

Analitski rezultati opravljenih vzorčenj izkazujejo, da so izsledki opravljenih analiz prelivnih vod iz odlagališča sadre Za travnikom, ki jih je opravil ZZV Celje, v rangu enaki rezultatom meritev, ki jih izvaja laboratorij Cinkarne. Skladno s titanovskimi direktivami EU in uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo mejne vrednosti onesnaževal v prelivnih voda iz odlagališča sadre niso določene.

"Ne glede na dejstvo, da mejne vrednosti onesnaževal v prelivnih vodah niso predpisane, pa ugotavljamo, da so izmerjene vrednosti nižje od predpisanih mejnih vrednosti za iztok v vodotok," navajajo na agenciji.

Poudarili so tudi, da se rezultati vzorčenj sadre glede vrednosti težkih kovin na odlagališču Za travnikom razlikujejo od vrednosti težkih kovin v vzorčenjih sedimentov, ki jih je opravila Civilna iniciativa Celje. Po navedbah agencije iz tega sledi, da obratovanje odlagališča sadre Za travnikom zelo verjetno ne more biti vzrok za povečane koncentracije težkih kovin v tleh na območju Celja.

Analiza vzorčenja je tudi pokazala, da je rdeča barva sedimentov na polietilenski foliji na objektih v Marija Dobju in Šmiklavžu pri Ljubečni posledica karotenidnega barvila astaksantin, ki je naravno barvilo alge. "Rdeča barva sedimentov na polietilenski foliji nima povezave z odlagališčem sadre Za travnikom, saj v sedimentih ni vidnih kristalov sadre, ki so sicer dobro vidni z mikroskopom," so še navedli na agenciji.

Predstavniki celjske civilne iniciative pa so na svoji spletni strani zapisali, da je analiza, opravljena v laboratoriju v Kanadi, dokazala in potrdila že prej znana, a prezrta dejstva o onesnaževanju, ki ga povzroča "umazana" industrija in nevestni lastniki kapitala. Po njihovih navedbah je na lokaciji Ljubečna kritična količina kadmija presežena za približno 300 odstotkov. Opozarjajo tudi, da povsod prisoten titan dokazuje onesnaženje iz Cinkarne Celje.

"V celjski kotlini niso problem samo stara bremena industrijskega onesnaževanja iz preteklosti, najbolj onesnaženega področja v Sloveniji 17 hektarjev stare Cinkarne, v urbanem področju Celja, temveč aktualno onesnaževanje, ki smo ga z znanstvenimi analizami dokazali. Sanacija tega področja se ni izvedla v skladu z navodili stroke in lokacijskim dovoljenjem. Problem so tudi diletantski gradbeni posegi na območju stare Cinkarne," še piše na spletni strani celjske civilne iniciative.